Post on 17-Sep-2019
UNIVERZA NA PRIMORSKEM
PEDAGOŠKA FAKULTETA
Visokošolski strokovni študijski program
Predšolska vzgoja
Diplomska naloga
BRANJE SLIKANICE BREZ BESEDILA V
PREDŠOLSKEM OBDOBJU
Andreja Bobovnik
Koper 2015
Mentorica:
izr. prof. dr. Vida Medved Udovič
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem mentorici prof. dr. Vidi Medved Udovič za mentorstvo,
strokovno pomoč, za ves trud in usmerjanje pri nastajanju moje diplomske naloge.
Zahvaljujem se tudi moji družini in partnerju, saj so mi ves čas študija stali ob
strani.
Hvala vsem tistim, ki so mi na kakršen koli način pomagali pri nastajanju
diplomske naloge.
IZJAVA O AVTORSTVU
Podpisana Andreja Bobovnik, študentka visokošolskega strokovnega študijskega
programa prve stopnje Predšolska vzgoja,
izjavljam,
da je diplomska naloga z naslovom Branje slikanice brez besedila v predšolskem
obdobju:
- rezultat lastnega raziskovalnega dela,
- so rezultati korektno navedeni in
- nisem kršila pravic intelektualne lastnine drugih.
Podpis:___________________
V Kopru, dne ______________
POVZETEK
V diplomski nalogi smo obravnavali branje slikanice brez besedila v predšolskem
obdobju.
V prvem delu naloge smo predstavili teoretične poglede na slikanico. Podrobneje
smo raziskali tipologije slikanic, predstavili smo pojem slikanice in opisali razvoj
slovenske slikanice. V nalogo smo zajeli tudi kakovost slikanic in pripovedovanje otrok.
Predstavili smo značilnosti slikanice Brundo se igra in njenega avtorja Marjana
Mančka. Slikanica je avtorska, brez besedila. Ilustracije so humorne in zabavne,
otrokom ponujajo veliko možnosti za bogatenje lastne domišljije.
Na osnovi izsledkov teoretičnega dela smo v drugem, praktičnem delu prikazali
možnosti sprejemanja slikanice brez besedila (Marjan Manček, Brundo se igra).
Pripravili smo bralno okolje v vrtcu, tako da so otroci sproščeno pripovedovali ob
slikanici brez besedila. Pridobljeno pripoved smo analizirali glede na dogajanje, čas,
prostor, osebe in glede na ustvarjalno nadgradnjo otrok. Sodelovalo je pet otrok, starih
pet in šest let, iz vrtca Radlje ob Dravi.
V sklepnem delu, s katerim smo zaključili diplomsko nalogo, smo povzeli vse
ugotovitve.
Ključne besede: slovenska izvirna slikanica, slikanica brez besedila, likovni jezik,
pripovedovanje otrok, predšolski otrok.
ABSTRACT
Reading a textless picture book in the preschool period
The thesis deals with reading a textless picture book in the preschool period.
The first part of the thesis presents the theoretical views of picture books. It
provides a detailed insight into the types of picture books, defines the concept and
explains their development in Slovenia. Moreover, it touches on the quality of the books
and the way children tell stories. It presents the characteristics of Marjan Manček's
picture book Brundo se igra (Grumbly is playing). The book is original and textless. Its
illustrations are humorous and funny; they offer plenty of opportunities for children to
enrich their imagination.
Based on the theoretical research, the practical part of the thesis explores how
children can accept a textless picture book (Marjan Manček, Brundo se igra). We
arranged a reading environment in the kindergarten so that the children were relaxed
while telling stories with the textless picture book by their side. We analysed their story
in terms of plots, time, space, characters and their creativity in developing the story.
The activity involved five children aged five and six years from the Radlje ob Dravi
Kindergarten.
The conclusion of the thesis summarises the main findings.
Keywords: original Slovene picture book, textless picture book, artistic language,
children telling stories, preschool children.
KAZALO VSEBINE
1 Uvod ...................................................................................................................... 1
2 Teoretični del.......................................................................................................... 2
2.1 Slikanica ......................................................................................................... 2
2.2 Slovenska slikanica po Marjani Kobe (1976–1986) ......................................... 3
2.3 Tipologije slikanic ........................................................................................... 5
2.3.1 Zahtevnostne stopnje slikanice ........................................................... 5
2.3.2 Tipi slikanic glede na ustvarjalni postopek ........................................... 6
2.3.3 Razporejeno besedilo in ilustracije v slikanici ...................................... 7
2.3.4 Delež besedila in ilustracij v različnih tipih knjig ................................... 7
2.3.5 Izbor besedila v slikanici ...................................................................... 8
2.3.6 Slikanica in iskanje novih funkcijskih možnosti .................................... 8
2.4 Kako prepoznati dobro slikanico ....................................................................10
2.5 Pripovedovanje predšolskih otrok ..................................................................10
2.6 Slikanica brez besedila ..................................................................................11
2.6.1 Nekaj besed o Marjanu Mančku .........................................................12
2.6.2 Brundo se igra ....................................................................................12
3 Praktični del ......................................................................................................... 14
3.1 Problem, namen in cilji ...................................................................................14
3.2 Raziskovalna vprašanja .................................................................................14
3.3 Načrt ..............................................................................................................14
3.4 Izvedba ..........................................................................................................15
3.4.1 Cilji .....................................................................................................15
3.4.2 Predpriprava.......................................................................................15
3.4.3 Motivacija ...........................................................................................16
3.4.4 Literarno-estetsko branje ....................................................................19
3.4.5 Poglabljanje literarno-estetskega doživetja .........................................22
3.4.6 Pripovedovanje otrok in analiza njihovega pripovedovanja .................24
3.5 Razprava in evalvacija ...................................................................................39
4 Sklepne ugotovitve ............................................................................................... 41
5 Literatura in viri ..................................................................................................... 42
KAZALO PREGLEDNIC
Preglednica 1: Število otrok, ki so pripovedovali ob slikanici brez besedila s
spodbudo ali nje ............................................................................... 40
Preglednica 2: Število otrok, ki so pri pripovedovanju ob slikanici brez besedila
sledili likovnemu prikazovanju dogodkov ali so ga nadgrajevali s
svojimi izkušnjami iz vsakdanjega življenja in s poslušanimi
pravljicami ........................................................................................40
KAZALO SLIK
Slika 1: Avtor slikanice Marjan Manček (Premrov, 2006) .............................................12
Slika 2: Naslovna stran slikanice Brundo se igra (Svet knjige, 2015) ...........................13
Slika 3: Bralni kotiček ..................................................................................................16
Slika 4: Ples medvedkov .............................................................................................17
Slika 5: Pripovedovanje otrokom .................................................................................20
Slika 6: Razporejanje ilustracij po časovnem zaporedju ..............................................22
Slika 7: Pripovedovanje deklice ob slikanici brez besedila ...........................................27
Slika 8: Pripovedovanje dečka ob slikanici brez besedila ............................................30
Slika 9: Pripovedovanje deklice ob slikanici brez besedila ...........................................33
Slika 10: Pripovedovanje deklice ob slikanici brez besedila .........................................37
Slika 11: Pripovedovanje dečka ob slikanici brez besedila ..........................................39
Bobovnik, Andreja (2015): Branje slikanice brez besedila v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
1
1 UVOD
Vrsta knjige, ki je v predšolskem obdobju otroku najbližja, je slikanica. Je privlačna,
otroka spremlja vse predšolsko obdobje, nekatere tudi kasneje. Slikanica ni zanimiva
samo za otroke, ampak je blizu tudi odraslim.
Otroku ponuja preprosto besedilo, ki ga razume ali ga izrazi ilustracija, to nam
pove, da otrok besedilo pravljice doživlja v povezavi z ilustracijo. Ima velik pomen pri
opismenjevanju, zato mora otroka spremljati od predbralnega obdobja pa vse do
obdobja, ko otrok bere sam. V obliki stripa pa še dlje.
Otroku že, ko je čisto majhen, pripovedujemo, se z njim pogovarjamo in beremo
pravljice. Na ta način mu pokažemo, kako naj pride do različnih spoznanj, ugotovitev in
rešitev, kaj vse se skriva v zapisanih ali pripovedovanih zgodbah in pravljicah.
Marjanovič Umek in Zupančič (2003, str. 24) se v priročniku za spodbujanje branja
Beremo skupaj priključujeta mnenju slovenskega psihologa Tolčiča, da je
pripovedovanje dojemalna igra.
V diplomski nalogi smo analizirali branje slikanice brez besedila v predšolskem
obdobju.
V prvem delu diplomske naloge smo najprej s študijo literature opredelili slikanico s
teoretičnega vidika. Zajemali smo različne poglede in pojmovanja različnih avtorjev, ki
imajo pomembno vlogo pri literarnem dogajanju v Sloveniji, to so Marjana Kobe,
Dragica Haramija, Igor Saksida, Vida Medved Udovič, Janja Batič in drugi.
V praktičnem delu smo želeli ugotoviti, ali otroci pri pripovedovanju tvorijo zgodbo
sami ali potrebujejo spodbudo. Pri spodbujanju otrokovega govornega odziva na
slikanico in preverjanju razumevanja smo uporabili vprašanja, ki so navedena v
spremni besedi na koncu slikanice, ki so povezana z ilustracijami. Spremljali smo tudi
nadgradnjo zgodbe z otrokovimi izkušnjami in izkušnjami, ki jih je pridobil iz pravljic.
Bobovnik, Andreja (2015): Branje slikanice brez besedila v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
2
2 TEORETIČNI DEL
2.1 Slikanica
Oče slikanice J. Bertuch, ki je leta 1792 uresničil izjemen založniški podvig in izdal
Slikanice za otroke v dvanajstih zvezkih, je bil mnenja, da bi bilo prav, da ima vsak
otrok v svoji otroški sobi posteljico, lesenega konjička, lutko iz cunj in slikanico. Otroka
moramo najprej začeti učiti preko slik. Dolinšek Bubnič (1999, str. 10) pravi, da se
glede tega mišljenje pedagogov, vzgojiteljev in znanstvenikov ni spremenilo, kljub temu
da je že minilo dvajset let, in meni, da je slikanica prva otrokova knjiga in pomeni vrata
v otrokovo življenje.
Golob (Dolinšek Bubnič, 1999, str. 149) o slikanici pravi takole:
»Slikanica doživlja v svetu in pri nas različno vrednotenje. Najbolj razširjeno in
najbolj splošno mnenje jo označuje kot knjigo za otroke. V resnici je slikanica
bisernina, je posoda za dragocene dragulje duha in srca. Hrani sporočilo za
vsakega človeka, ne glede na njegovo starost in izobrazbo. Ni zaman slikanica, saj
odslikava človekovo najglobljo bit. Naš obraz pokaže brez naličja. Dobra slikanica
je nevsiljiv in zvest spremljevalec naših dni od zgodnjega otroštva do pozne
starosti. Slikanica je med knjigami žameten cvet.«.
Znana ilustratorka in Andersenova nagrajenka Kveta Pacovska (Dolinšek Bubnič,
1999, str. 76) meni, da je slikanica prvi otrokov sprehod po galeriji.
Haramija in Batič (2013, str. 23) v delu Poetika slikanice navajata,
»da so slikanice posebna oblika knjige, ki združujejo besedilo in ilustracijo v
enovito celoto, slikanica ima torej tri pomembne sestavine: besedilo, ilustracije in
vsebinsko-oblikovni odnos med besedilom in ilustracijo. Ta odnos imenujemo
interakcija, kajti besedilo vpliva na razbiranje pomena ilustracij in obratno,
ilustracija spreminja ali dopolnjuje pomen besedila«.
Kobe (2004, str. 42) pravi, da slikanica ni samo knjiga za otroke, ampak je lahko
privlačna tudi za mladostnika in odraslega bralca. Kvalitetna slikanica nosi večplastna
relevantna sporočila, ki se jih da razbrati na tekstovni in likovni ravni, pri bralcih, ki
imajo bolj razvite bralne strategije kot otrok in bogatejšo eksistencialno in estetsko
izkušnjo.
Otrok, ki s pomočjo slikanic dela prve korake v svet književnosti, se seznanja z
zapletenim in za kasnejše sodelovanje v družbi nujnim glasovno-znakovnim sistemom,
Bobovnik, Andreja (2015): Branje slikanice brez besedila v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
3
srečuje se z različnimi pripovednimi načini in spoznava dogovorjene pristope k
vizualnemu upodabljanju sveta. Pri tem na svoji lastni ravni razmišlja o sebi, o svojem
čutenju in mišljenju, o svetu in kulturi, v kateri obstaja (Rot Gabrovec, 2003, str. 99).
Kot smo ugotovili iz povzetkov omenjenih avtorjev, je slikanica zelo pomembna za
predšolske otroke, saj vpliva na vsa področja njihovega razvoja. Otrok si preko slikanic
razvija intelektualne, jezikovne zmožnosti, si bogati besedni zaklad, domišljijo in se
postopoma razvija v zrelega bralca.
2.2 Slovenska slikanica po Marjani Kobe (1976–1986)
V tem obdobju se pojavijo nove slikaniške knjižne zbirke, ne samo v založbi
Mladinske knjige, ampak tudi pri založbah, ki se do osemdesetih let niso izraziteje
posvečale slikaniški zvrsti knjige. S povečanjem števila slikaniških knjižnih zbirk se
odpirajo možnosti za bogatejšo in po likovno-tekstovni strani pestrejšo ponudbo (Kobe,
1987, str. 51).
Po eni strani so si prizadevali razvijati temeljno, začetno stopnjo slikaniške zvrsti
knjige, po drugi pa za razširjanje, če ne že kar ukinjanje tradicionalnega pojmovanja
zgornje meje slikaniške zvrsti knjige. To tradicionalno pojmovanje postavijo v osmo in
deveto leto otrokove starosti, to je obdobje, ko je otrok kot bralec že sposoben
samostojno obvladati književno delo, ki je obsežnejše (Kobe, 1987, str. 52).
Prvi pogled na slikaniško produkcijo v tem obdobju izlušči naslednje značilnosti:
- povečanje pozornosti slikaniških zvrsti knjige za predšolsko obdobje;
- pojav prvih slikanic – miniaturk na Slovenskem, ki so vsebovale zbirki Kurirčkova
torbica in zbirka Kresnice;
- posebna serija, s katero so omogočali pozornost do slovenske slikaniške tradicije;
- kultiviranje modela slikanice, ki ni zanimiv samo otroku, ampak tudi bralcem vseh
starosti.
Ne moremo spregledati, da si slovenska sodobna slikaniška produkcija prizadeva
loviti korak v evropskem in svetovnem slikaniškem prostoru, to nam pokažejo vsi štirje
navedeni trendi (Kobe, 1987, str. 53).
V osemdesetih letih sta se v svetu uveljavljala dva značilna modela (Kobe, 1987,
str. 54):
- sendakovski model avtorske slikanice, znamenita slikanica Mauricea Sendaka
Outside Over There (1981),
Bobovnik, Andreja (2015): Branje slikanice brez besedila v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
4
- slikaniško oblikovanje literarno izbrušenih besedil, ki niso le mladinska literatura,
ilustratorje izzovejo k taki likovni pisavi, ki bo zadoščala osnovnim zahtevam in
potrebam otrokovega čustvenega in miselnega sveta, pa jih v ustvarjalnem dialogu
z literarno predlogo hkrati tudi suvereno prerašča, zgled so Andersenove pravljice.
Pojavila se je prva avtorska slikanica M. Amaliettija Maruška Potepuška, ki je izšla
leta 1977 pri Mladinski knjigi. Spada med slikanice brez besedila. Kasneje izda
slikanico brez besedila tudi Marjan Manček v zbirki Pedenjped, z naslovom Brundo se
igra, ki je izšla leta 1978 (Kobe, 1987, str. 55).
Leto 1980 zaznamuje pojav prvih izvirnih slovenskih avtorskih slikanic z
besedilom. Marjan Manček se je prvi preizkusil v hkratnem besednem in likovnem
oblikovanju slikanice. Njegove avtorske slikanice so: Mucek Mijav, Piščanček Pik
Kužek Vuf in Zajček Uh (Kobe, 1987, str. 56).
Med letoma 1976 in 1986 kaže slikaniška ponudba zelo bogato in pestro podobo.
Leporello ali kartonska zgibanka je prva zahtevnostna stopnja slikanice, ki je navzoča v
obliki enajstih izvirnih leporellov znanih slovenskih ilustratork. Pojavi se tudi knjiga s
trpežnimi kartonastimi listi. Na Slovenskem je v tem času ponudba skromna, samo J.
Reichman je leta 1985 ustvarila serijo štirih kartonastih slikanic: Moje igračke, Mali
graditelji, Naše igrišče in Naše igre (Kobe, 1987, str. 57–58).
Leta 1982 se pojavijo trije slikaniški projekti, ki pomenijo na Slovenskem novost.
Njihova zunanja podoba je povsem nova. To so: Slikanica za Jurčka in mamico,
Slikanica za Jurčka in očka, avtorici sta Z. Glogovac in L. Osterc, in Bibarije, avtorici
sta M. Voglar in L. Osterc. Slikanice so v obliki map z likovno učinkovitimi
plastificiranimi kartoni, na njih so upodobljeni predmeti, ki jih otrok pozna iz najožjega
izkustvenega sveta. V Bibarijah pa so pesmice M. Voglar temeljne nosilke likovno-
tekstovne vsebine slikaniškega projekta. Avtorice bogatijo slovensko različico
aktivizirajoče slikanice. To so slikanice, ki omogočajo otroku sodelovanje z ustvarjalci
slikanice (Kobe, 1987, str. 58–60).
V priročniku Otrok v vrtcu (Marjanovič Umek, 2001, str. 99) je zapisano, da so to
slikanice, ki vabijo oz. spodbujajo otroka k igri.
Avtorska slikanica brez besed uvaja novo različico aktivizirajoče slikanice na
Slovenskem (Kobe, 1987, str. 58–60).
Vendarle pa ugotovimo, da se glavnina slikaniških izdaj preveša v klasičen način
knjižne komunikacije. To pa nam pove, da slikanice otroku nudijo domišljijsko, čutno in
čustveno dejavnost ali zaposlitev ter potešitev že izgotovljene slikaniške celote po
zamisli in oblikovanju besednega in likovnega ustvarjalca (Kobe, 1987, str. 62).
Bobovnik, Andreja (2015): Branje slikanice brez besedila v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
5
Literarno podobo slovenske izvirne slikanice pa so med letoma 1976 in 1986
najbolj zaznamovali pisci in sodobni ustvarjalci na Slovenskem, kot so: L. Kovačič, S.
Makarovič, K. Kovič, G. Strniša, T. Pavček, J. Snoj, V. Taufer, D. Zajc, B. Hofman, N.
Grafenauer. V teh letih je pomembno obogatila slovensko mladinsko književnost
Svetlana Makarovič z devetimi slikanicami. Slovensko pripovedno prozo je dopolnila z
novo različico živalske pravljice (Kobe, 1987, str. 64).
Tudi likovno znanje je do leta 1986 pridobilo novo kvaliteto. Naj naštejemo nekaj
likovnih soustvarjalcev: M. Stupica, A. Gošnik Godec, L. Osterc, M. Bizovičar, B. Kos,
J. Reichman, I. Seljak Čopič in drugi.
Iz navedenega teksta ugotovimo, da slovenska slikaniška produkcija med letoma
1976 in 1986 v svojih najizrazitejših zgledih učinkovito uresničuje ustvarjanje likovno-
tekstovne monolite (Kobe, 1987, str. 69).
2.3 Tipologije slikanic
V knjigi Pogledi na mladinsko književnost Marjana Kobe (1987, str. 29) razdeli
slikanico z naslednjih vidikov:
- zahtevnostne stopnje slikanice,
- tipi slikanic glede na ustvarjalni postopek,
- razporejeno besedilo in ilustracije v slikanici,
- izbor besedila v slikanici,
- iskanje novih likovnih možnosti v slikanici,
- iskanje novih funkcijskih možnosti v slikanici.
2.3.1 Zahtevnostne stopnje slikanice
Slikanica si je glede na starost uporabnika sama v sebi izoblikovala več
zahtevnostnih stopenj, ki so v evropskem slikaniškem prostoru razdeljene na tri
zahtevnostne stopnje.
V prvo stopnjo spadajo slikanice, ki še nimajo oblike knjige, to so kartonske
zgibanke ali leporelle. Vsebina knjige je najpreprostejša, po zunanjem videzu in obliki
pa prehod med igračo in knjigo. Namenjena je otrokom, starim do treh let (Kobe, 1987,
str. 30).
Bobovnik, Andreja (2015): Branje slikanice brez besedila v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
6
Kobe (1987) deli glede na tematiko in likovno besedno podobo leporello na tri
stopnje:
- leporello brez besedila, ki je primeren za otroke okrog tretjega leta. Na
celostranskih slikah predstavlja živali, rastline ter predmete in pojme iz dobro
znanega sveta in okolja, v katerem otrok živi;
- leporello s krajšim besedilom, ki pojasnjuje slike na posameznih kartonih.
Upodobljeni so predmeti, pojmi in vsakdanji dogodki, ki jih otrok doživlja;
- leporello s kratkimi umetnimi in ljudskimi otroškimi pesmicami. Otrok se igra z
besedami in verzi, s pesmico in njeno likovno in zvočno podobo.
Druga zahtevnostna stopnja so prave knjige s trpežnimi trdimi kartonastimi listi. To
je višja stopnja slikaniške zvrsti knjige. Namenjena je otrokom, starim do štirih let.
V tretjo zahtevnostno stopnjo spadajo prave knjige s tankimi listi in je že
zahtevnejša. Primerna je za otroke, stare od treh in štirih let naprej (Kobe, 1987, str.
31–32).
2.3.2 Tipi slikanic glede na ustvarjalni postopek
Saksida (1999, str. 23) meni, da »po strožji definiciji bi bila kot slikanica označena
zgolj taka knjiga, pri kateri besedilo sploh ne more obstajati neodvisno od slikovnega
dela. Po ohlapnejši, širši definiciji je slikanica vsaka knjiga, ki jo določata dve bolj ali
manj enakovredni plasti: likovna in besedilna; vsaka pa seveda lahko obstaja sama
zase«.
Kobe (1987, str. 36) navaja več vrst slikanice:
- avtorska slikanica, za katero je značilno, da je ilustrator hkrati tudi pisec besedila.
Likovna besedna celota je stvaritev enega samega ustvarjalca. Prap (2004, str. 48)
pravi, da »se pri izdelavi slikanic izkaže, da ni dovolj samo pisati in risati,
vzporedno je treba tudi razmišljati o tekstu, kam ga postaviti, kako oblikovati in v
končni fazi oblikovati knjigo kot celoto«;
- soavtorja sta stalni ustvarjalni team, kar pomeni, da ves čas sodelujeta. Njuno
sodelovanje pa lahko poteka na različne načine:
· soavtorja lahko hkrati soustvarjata in pri tem spodbujata drug drugega z novimi
predlogi in idejami;
· likovni soavtor dobi v delo že napisano besedilo, ki ga likovno oblikuje v tesnem
sodelovanju s piscem zgodbe;
· likovni oblikovalec je samostojen stalni ilustrator besedil istega avtorja;
Bobovnik, Andreja (2015): Branje slikanice brez besedila v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
7
- soavtorja nista stalna sodelavca, kar ne velja za najbolj ustrezen način, saj je lahko
tekst tisti, ki je primaren in ga nadaljnjo oblikuje likovni ustvarjalec, ali pa je
primaren likovni delež slikanice in ga nadaljnjo oblikuje besedni soavtor.
2.3.3 Razporejeno besedilo in ilustracije v slikanici
Vse vrste slikanic se med seboj razlikujejo po razporeditvi besedila in ilustracij.
Glede na ilustracije in notranjo ureditev tekstovnega deleža delimo slikanice na:
- klasične slikanice, za katere je značilno, da je vsaka ilustracija samostojna slika. V
enakovrednem prostorskem sorazmerju se menjavata besedilo in ilustracija. Če je
besedilo celostransko, je tudi ilustracija celostranska. Lahko pa si v primernem
sorazmerju stran tudi delita, takrat je besedilo obrobljeno s posameznimi
ilustracijskimi elementi. Besedilo in ilustracija sta pri klasični slikanici še
samostojna elementa (Kobe, 1987, str. 37). Omerzel (2006, str. 33) pravi, da je
taka oblika kombiniranja knjižnih elementov primerna za slikanice z več besedila;
- slikanice, pri katerih se ilustracija zlije čez rob, se razširi čez obe strani knjige.
Lahko se tudi razleze v besedilo. Besedilo ne pokriva več celih strani na gosto,
ampak je razdeljeno na manjše smiselne odlomke, lahko so vključeni v ilustracijo
(Kobe, 1987, str. 37). Omerzel (2006, str. 34) navaja, da so to knjige iz sodobne
slikaniške produkcije s takšno kombinacijo ilustracije in besedila. So novejšega
datuma, povezane pa so z razvojem tiskarske tehnologije;
- verzno ali prozno besedilo v slikanici, kjer likovni oblikovalec tekst reorganizira in
ga na novo organiziranega vključi v ilustracijo. Tak tekst, ki je preurejen in v
ilustracijo vkomponiran, povsem ohranja svojo lastno identiteto in specifične
vsebinske razsežnosti. Besedilo in ilustracija pa se močno prepletata (Kobe, 1987,
str. 37–38). Omrzel (2006, str. 36) navaja, da je teh knjig zelo malo, morda zato,
ker ilustrator določi končni videz knjige.
2.3.4 Delež besedila in ilustracij v različnih tipih knjig
Haramija in Batič (2013, str. 24) v knjigi Poetika slikanice navajata delež besedila
in ilustracij v različnih tipih knjig:
- slikanice brez besedila imenujemo tudi tihe knjige, kjer prevladujejo ilustracije. Če
pogledamo s stališča besedila, ga ta zvrst skoraj nima. Vsebuje samo naslov, vsi
drugi elementi zgodbe so izraženi z likovno-oblikovanimi elementi. Od bralca
zahtevajo sodelovanje in tvorjenje dialoga z ilustracijami, ki jih bere;
Bobovnik, Andreja (2015): Branje slikanice brez besedila v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
8
- strip je zaporedje sličic, ki tvori in pripoveduje zgodbo. Sestavljen je iz besedila in
ilustracij. Vsebuje posebna izrazna sredstva, kot so oblački in znaki. S stališča
besedila je prisoten dialog med liki. Omrzel (2006, str. 36) pravi, da sta dialog in
zgodba v stripu ločena, obravnavamo ju posebej in šele na koncu povežemo.
Bralec po formatu igrivo skače, da lahko prebere celotno ilustracijo in besedilo.
Kontrastni elementi v stripu so urejeni v estetski red, branje za bralca pa je
zanimivo;
- slikanica vsebuje besedilo in ilustracije. Ilustracija je povezana z besedilom in
oblikovana v zgodbo. Besedila je manj kot polovica, največ 1800 besed oziroma
približno pet strani strnjenega teksta formata A4, ki je razporejen po vsej slikanici;
- ilustrirana knjiga vsebuje več kot polovico besedila. Dolžina zgodbe ni omejena.
Ilustrirani so samo posamezni prizori, ne celotna zgodba;
- knjiga brez ilustracij ne vsebuje ilustracij, ampak samo besedilo.
2.3.5 Izbor besedila v slikanici
Izvirna slovenska slikanica izbira teme iz tradicionalne literarne zvrsti: ljudske
pravljice, pripovedke, ljudske pripovedne proze in otroške ljudske pesmi, tudi iz
klasičnih umetnih pravljic, basni in ugank. V izvirnih različicah, ki so jih ustvarili
slovenski avtorji, je močno prisotna iracionalna pripovedna proza v izvirnih različicah.
Prevladuje predvsem klasičen tip slikanice. Najizrazitejši predstavniki so: Svetlana
Makarovič, Ela Peroci, Branka Jurca, Kristina Brenkova, Lojze Kovačič, Mira Mihelič,
Marja Cerkovnik, Polonca Kovač, Saša Vegri, Kajetan Kovič in drugi. Pojavijo se tudi
posamezni elementi nonsensa, vendar pri nas nikoli ni zaživel kot v Evropi in v Ameriki.
Trend antiavtoritarnosti se pri slovenski slikanici ni posebej obnesel, morda zaradi
izogibanja očitku pedocentrizma, morda tudi iz razloga, ker slovenska slikanica ni
videla potrebe po poudarjanju antiavtoritarizma. Sodobna poezija črpa iz vsebin, ki
odkrivajo in potrjujejo senzibilnost sodobnega otroka. Teme za realistične pripovedi
izvirna slikanica črpa iz NOB, predvsem spominsko obarvane (Kobe, 1987, str. 41).
2.3.6 Slikanica in iskanje novih funkcijskih možnosti
Haramija in Batič (2013, str. 25) ločita slikanico glede na funkcijo na dve vrsti:
- leposlovne,
- informativne ali poučne.
Bobovnik, Andreja (2015): Branje slikanice brez besedila v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
9
Klasična leposlovna slikanica ima funkcijo estetske vzgoje otroka. Otroku ponudi
verzno ali prozno literarno besedilo v primerni likovni vizualizaciji z namenom, da ga
duhovno aktivira. V šestdesetih letih se pojavijo prve aktivizirajoče slikanice, ki vabijo
otroka k sproščeni estetski igri in ga nagovarjajo k sodelovanju in soustvarjanju z
odraslimi ustvarjalci slikanice. V nadaljevanju bomo navedli nekaj primerov, ki jih
obravnava Marjana Kobe.
Pobudnik v iskanju nove funkcije knjige in novih komunikacijskih možnosti z
otrokom je Leo Leonni in njegova abstraktna slikanica The Little Blue and the Little
Yellow (1959).
Vrste aktivizirajočih slikanic:
- aktivizirajoča slikanica, ki otroka neposredno nagovarja. Na vsaki strani slikanice
so v tekstu ali sliki postavljena vprašanja, na katera mora otrok iz teksta ali slike
poiskati odgovor, da lahko zgodbi doživljajsko sledi;
- aktivizirajoča slikanica, kjer brez otrokovega sodelovanja razplet dogajanja ni
mogoč. Otrok s sprotnim reševanjem vsake strani posebej rešuje likovne ali
tekstovne uganke, potek slikaniške zgodbe je odvisen od otrokovih rešitev;
- aktivizirajoča slikanica, ki spodbuja otroka k samostojni domišljijski, ustvarjalni in
estetski igri. Slikanica mu ponuja domiselno likovno in tekstovno gradivo;
- aktivizirajoča slikanica brez besed. Likovni ustvarjalec ponudi otroku zgodbo skozi
likovno pisavo (ilustracijo), s tem ga spodbuja, da si zgodbo izmisli po lastni
domišljiji;
- aktivizirajoča slikanica, ki omogoča otroku nadaljevanje zgodbe na način
sooblikovanja. V posebni prilogi ali na koncu slikanice ponuja otroku izrezljiv
material, s katerim lahko otrok sooblikuje zgodbo;
- aktivizirajoča slikanica, ki vsebuje dodatno gradivo, s katerim otrok dopolnjuje
manjkajoče dele in s tem nadaljuje zgodbo.
Nova vrsta slikanice je že našla kvalitetne in inovativne možnosti likovnega
izražanja v smeri stripa, ki otroku nikoli ne ponuja že izdelanega kalupa igre s knjigo,
ampak njena pravila in smer samo nakaže (Kobe, 1987, str. 46–47).
Če povzamemo, ima slikanica estetsko, poučno, vzgojno, domišljijsko, zabavno in
izkustveno funkcijo.
Bobovnik, Andreja (2015): Branje slikanice brez besedila v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
10
2.4 Kako prepoznati dobro slikanico
Dolinšek Bubnič (1999, str. 146) pravi, da moramo otrokom brati predvsem
kakovostne knjige. Vsebina naj vsebuje jasno poanto, ki otroka usmerja v svet, kjer
prevladujejo pozitivne vrednote. Kakovost slikanice je bistvenega pomena, saj bodo to
otrokove prve knjige, ki bodo odločilno sooblikovale njegov osebnostni nazor, prav tako
vrednostni sistem in odnos do okolice in sebe.
Kropp (2000, str. 63–64) navaja naslednja merila za dobro slikanico:
- slikanica naj vsebuje podrobne in bogate ilustracije, ki ponujajo različne možnosti;
- slikanica naj bo primerna ne le trenutni starosti, ampak tudi za naslednje leto ali
dve;
- naj ne vsebuje preveč besedila. Pol strani je zgornja meja, ki jo otrok sprejme,
preden obrne stran. Pri mlajših otrocih naj bo besedila manj;
- otroku olajšamo samostojno »branje« s predvidljivim besedilom skozi rimo, ritem
ali logiko;
- zgodba naj bo zanimiva otroku in bralcu. Bralec običajno izbira knjige, ki so všeč
tudi njemu;
- otroci se poistovetijo z junaki zgodbe, zato naj bralec izbira tudi med takšnimi
vsebinami;
- v zgodbo vključujemo teme, ki so pomembne med odraščanjem: ljubezen, rast,
prizadevanje, izguba itn.;
- slikanica naj bo trpežna, da prenese tudi grobo ravnanje.
2.5 Pripovedovanje predšolskih otrok
Cotič in Medved Udovič (2011, str. 12) pravita, da »pripovedovanje umeščamo
med govorne dejavnosti in ga v celoti povezujemo z razumevanjem ter izražanjem ne
glede na kontekst, v katerem besedilo nastaja. Pripovedovanje zgodb je pomembna
dejavnost v obdobju porajajoče se pismenosti, ki pomembno vpliva na nadaljnji razvoj
otrokove pismenosti«.
Kakovost zgodbe, ki jo otrok pripoveduje, je odvisna od njegovega razvoja in
starosti. Od tretjega leta naprej je otrok sposoben vse bolj strukturiranega in
konvencionalnega pripovedovanja zgodbe, ki predstavlja zaključeno celoto. Ko otrok
pripoveduje, se opira na lastne miselne predstave in išče različne možnosti za začetek,
nadaljevanje in konec zgodbe. V svojih zgodbah opisuje resnične in izmišljene
dogodke, prav tako resnične in namišljene osebe. Zgodbo začne na začetnem
Bobovnik, Andreja (2015): Branje slikanice brez besedila v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
11
dogodku, pozna cilj zgodbe, ki je rdeča nit pripovedovanja, vključuje čustva oseb,
uporablja časovne in vzročne povezave. Vrhunec zgodbe se suče okoli glavnega
junaka (Marjanovič Umek, Kranjc in Fekonja, 2006, str. 32).
Otrokovo pripovedovanje ni odvisno le od starosti in razvoja, ampak tudi od
okoliščin, kot so spodbuda odraslih, knjig, ki so mu na voljo, in od vrste slikovnega
gradiva.
Otroci imajo možnost, da pripovedujejo sami, brez slik, ali ob slikah in ilustracijah.
Otrokom so ilustracije v pomoč, saj je pripovedovanje lažje, pripoved pa je bolj
urejena in na višji ravni (Marjanovič Umek in Zupančič, 2003, str. 31–32).
Iz navedenih trditev ugotovimo, da tisti otroci, ki imajo na razpolago več slik, ki se
med seboj dopolnjujejo in navezujejo, pri pripovedovanju zgodbe hitreje dosežejo
napredek.
2.6 Slikanica brez besedila
Slikanice brez besedila so posebnost v slikaniškem gradivu, imenujemo jih tudi
»tihe knjige«. Te vrste slikanic nam skozi likovno govorico (ilustracijo) predstavijo
celotno zgodbo in so skrajna oblika slikanic. Bralec mora aktivno sodelovati v procesu
usvajanja pomena (Haramija in Batič, 2013, str. 24).
Kobe (1987, str. 60) podaja mnenje, da ta tip slikanice naravnost izziva otroka k
samostojnemu in doživljajsko individualno naravnanemu razbiranju zgodbe, ki nam jo
avtor poda v likovni govorici.
Bralec sodeluje s tvornim dialogom z ilustracijami, ki jih bere posamezno in
zaporedoma, eno za drugo. Pri tem uporablja pomenske sklepe in gradi pričakovanja,
ki potrdijo ali preusmerijo potrebno razumevanje za naslednje slike. Bralec pri »branju«
odkriva zveze med posameznimi slikami in dogodki, ki se prepletajo od ene strani na
drugo. Pri tem odkriva tudi pomen, ki ga ponazarjajo barve, kompozicija, perspektiva in
okvir (Haramija in Batič, 2013, str. 24).
Te zgodbe imajo v večini jasno razvidno dogajalno shemo, zato so primerne že v
predšolskem obdobju. Šolarjem pa predstavljajo izziv številne podrobnosti, ki jih avtor
izrisuje z likovno pisavo. Ponuja jim vedno nove možnosti za samostojno otrokovo
domišljijsko razumevanje in razpredanje dogajanja zgodbe (Kobe, 1987, str. 60).
Prva slovenska avtorska aktivizirajoča slikanica brez besed je Maruška Potepuška
Marjana Amaliettija, ki je izšla leta 1977. V tem času pozornost vzbudi tudi slikanica
Brundo se igra, avtorja Marjana Mančka, izšla je leta 1978 (Manček, 2011).
Bobovnik, Andreja (2015): Branje slikanice brez besedila v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
12
2.6.1 Nekaj besed o Marjanu Mančku
Marjan Manček se je rodil 3. 1. 1948 v Novem mestu. Osnovno šolo in gimnazijo je
obiskoval v rodnem mestu. V Ljubljani je diplomiral na Filozofski fakulteti iz angleščine
in zgodovine. Nekaj časa je poučeval, nato se je zaposlil kot urednik mladinskega tiska
pri Založbi Borec. Nadalje je petintrideset let delal v svobodnem poklicu kot karikaturist,
ilustrator in filmski animator (Wikipedija, 2015).
Ustvarja stripe, risan humor in satiro. Ukvarja se tudi z lutkovno scenografijo in
grafičnim oblikovanjem. V humorističnem tedniku Pavliha je prve karikature objavil že v
gimnazijskih letih.
Ustvaril je številne stripovske like, kot so Cicibaba, Modri medvedek, Dajnomir in
Miliboža, Leo in Pipi Pišče, ki jih je oživel v revijah in časopisih. Ilustriral je mnogo knjig
za otroke (Mojca Pokrajculja, Ogledalce, Pedenjped, Kozlovska sodbe v Višnji gori,
Peter Klepec in še mnoge druge). Ustvaril je tudi deset kratkih animiranih filmov in
nekaj likovnih zasnov za lutkovne predstave. Ustvaril je bogato zbirko avtorskih slikanic
(Abecedeževnik, Brundo se igra, Brundo skače, Iz dnevnika čebelice Medke, Mucek
Mjav, Kužek Vuf itn.). Je tudi dobitnik številnih nagrad (Manček, 2013).
Slika 1: Avtor slikanice Marjan Manček (Premrov, 2006)
2.6.2 Brundo se igra
Medved Udovič (Manček, 2011, str. 2) v spremni besedi slikanice navaja:
»Za Mančkov ustvarjalni postopek v slikanicah z besedilom je značilno, da
avtor obravnava besedilo kot likovno prvino, s katero se hudomušno poigrava in jo
največkrat na način stripa vključuje v ilustracijo. V likovni pripovedi slikanice
Brundo se igra se vse likovne dogajalne enote izmenjujejo brez časovnih
Bobovnik, Andreja (2015): Branje slikanice brez besedila v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
13
presledkov. Sličice si sledijo praviloma po načelu kratkih filmskih sekvenc in
usmerjajo mladega »bralca«/gledalca do zaokroženega sporočila.«
Marjan Manček v slikanici upodablja junaka medvedka Brunda, ki se spopada z
najrazličnejšimi življenjskimi pripetljaji, ki jih tudi otrok izkusi v svojem življenju. S svojo
humorno likovno pisavo privablja tudi doživljajsko zahtevnejše otroke (Kobe, 1987, str.
60).
»Slikanica v dinamičnem nizu dogodkov tematizira medvedkov vsakdan, njegovo
(otroško) sladkosnednost, igrivost, predvsem pa svet drugih živali, ki naslovnega
slikaniškega junaka razveselijo z darili. Slikanico določajo komične situacije in hipni
preobrati dogajanja – v tem, pa tudi v likovnem izrazu, je slikanica izrazito
»mančkovska«. (Saksida, 1999, str. 15).
Slika 2: Naslovna stran slikanice Brundo se igra (Svet knjige, 2015)
Bobovnik, Andreja (2015): Branje slikanice brez besedila v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
14
3 PRAKTIČNI DEL
3.1 Problem, namen in cilji
V teoretičnem delu diplomske naloge smo prišli do zaključka, da imajo slikanice
pomembno vlogo v otrokovem življenju. V predšolskem obdobju so otroci nenehno v
stiku z njimi, še posebej tisti, ki obiskujejo vrtec. Pri tem je dobro, da se opremo na
kriterije, ki določajo kakovost, saj ni vseeno, med katerimi deli izbiramo. Menimo, da so
primerne tiste s poučnimi vsebinami in kvalitetnimi ilustracijami, saj odločilno
sooblikujejo otrokovo samopodobo, odnos do okolice in drugih ljudi. Takšno možnost
za pripovedovanje otroku omogoča slikanica Brundo se igra, ki v likovni pripovedi
ponuja veliko možnosti za razvijanje domišljije.
Namen raziskave je bil ugotoviti, kako otroci, stari 5–6 let, pripovedujejo ob
slikanici brez besedila Brundo se igra. Ugotoviti smo želeli, ali potrebujejo pri tem
pomoč in ali bodo pripovedovanje ustvarjalno nadgradili z izkušnjami, ki jih že imajo.
Cilja, ki sta bila bistvena:
- analizirati strokovno literaturo o tipologiji slikanice,
- prikazati praktični primer obravnave slikanice brez besedila.
3.2 Raziskovalna vprašanja
V diplomski nalogi smo si zastavili naslednji raziskovalni vprašanji:
- Kako otroci pripovedujejo zgodbo ob slikanici brez besedila? S spodbudo ali brez
nje?
- Ali otrok pri pripovedovanju ob slikanici brez besedila sledi likovnemu prikazovanju
dogodkov oziroma ga nadgrajuje s svojimi izkušnjami iz vsakdanjega življenja in s
poslušanimi pravljicami?
3.3 Načrt
V skupini, kjer smo izvajali analizo, je 24 otrok, od tega 11 dečkov in 13 deklic.
Skupina je prijetna, zanimiva in dinamična. Dejavnost smo izvedli s petimi otroki,
starimi pet in šest let, od tega dva otroka, ki sta bila stara pet in trije šest let.
Pripovedovanje otrok smo dokumentirali s snemanjem s kamero, ki je potekalo v
mesecu maju in juniju. Snemali smo vsakega otroka posebej. Potekalo je v bralnem
kotičku, v času, ko je bila ostala skupina otrok zunaj. Da nas niso motili, smo med
Bobovnik, Andreja (2015): Branje slikanice brez besedila v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
15
snemanjem na vrata izobesili napis: ne moti, snemamo. Nobenega od otrok kamera ni
motila, saj se v skupini večkrat snemamo in so tega navajeni.
Sprva smo slikanico predstavili otrokom s pripovedovanjem. Dejavnost smo izvedli
po komunikacijskem modelu, katerega glavna značilnost je spodbujanje otrokovega
ustvarjalnega in subjektivnega sprejemanja besedila. Otrok v vrtcu ne bere
samostojno, to je njegov prvotni način, s katerim sprejema književnost preko
pripovedovanja oziroma branja.
Kasneje so pripovedovali otroci, tako da so sledili likovni pripovedi, kjer se vse
dogajalne enote izmenjujejo brez časovnih presledkov.
Besedilo smo obravnavali skozi več faz:
- predpriprava, kjer smo pripravili poslušalsko situacijo;
- motivacija, s katero smo spodbudili poslušalsko situacijo;
- literarno-estetsko pripovedovanje;
- poglabljanje literarno-estetskega doživetja.
3.4 Izvedba
3.4.1 Cilji
Cilji diplomske naloge so naslednji (Kurikulum za vrtce, 2008):
- otrok se izraža s kretnjami in gibi telesa;
- otrok razvija sposobnosti miselnega in čustvenega sodelovanja v literarnem svetu;
- otrok se uči samostojno pripovedovati in pri tem razvija zmožnost domišljijske rabe
jezika, s književno osebo se identificira in doživlja književno dogajanje;
- otrok razvija sposobnost urejanja ilustracij po časovnem zaporedju.
3.4.2 Predpriprava
Najprej smo uredili bralni kotiček. Vanj smo namestili mizo, ki smo jo pokrili s
prtom, in dva stola. Na mizo smo položili slikanico Brundo se igra. Na steno smo
namestili napis bralni kotiček in večjo sliko medveda. Ves kotiček smo okrasili s
plišastimi medvedki, ki so jih otroci ves teden prinašali od doma. Na poličko smo zložili
različne slikanice. Kotiček je izgledal zelo prijetno, kar smo tudi želeli.
Bobovnik, Andreja (2015): Branje slikanice brez besedila v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
16
Slika 3: Bralni kotiček
Umaknili smo mize in stole in pripravili igralnico za gibalno igro.
3.4.3 Motivacija
Izbrali smo kombinacijo besedne in nebesedne motivacije. V motivaciji smo
pripravili otroke ne literarno-estetsko doživetje.
Otroke smo povabili na sredino igralnice, kjer smo se igrali gibalno igro. Za
motivacijo smo izbrali lutko medvedka. Otroci so si ga ogledovali in se ga dotikali. Nato
smo jim razložili naslednja navodila za gibalno igro: otroci pri premikanju po igralnici
ponazarjajo gibanje medveda. Ko je lutka medvedek skrit (za hrbet), takrat je žalosten
in slabe volje. Otroci se gibljejo počasi po igralnici. Če pa medvedek pleše, je dobre
volje in plešejo tudi otroci.
Nato smo jih povabili v bralni kotiček, kjer so se udobno namestili. Prosili smo jih,
da si vzamejo svoje medvedke. Prisedli smo k otrokom in jih prosili, da jih predstavijo.
Povedali so:
Otrok 1: »Moj medvedek je zimski, ker živi tam, ko je skoz zima, ime mu je
Snežko.«
Otrok 2: »Moj je Rjavko.«
Otrok 3: »Medvedku je ime Bela.«
Otrok 4: »Srečko.«
Otrok 5: »To je medvedka, ni medved, ime ji je Melanija.«
Otroke smo vprašali:
»Ali kdo ve, kako je ime mojemu medvedku?« Otroci so podali različne odgovore:
Otrok 1: »Medo.«
Otrok 2: »Piki Jakob.«
Otrok 3: »Kosmatinec.«
Bobovnik, Andreja (2015): Branje slikanice brez besedila v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
17
Otrok 4: »Lara.«
Otrok 5: »Medvedek Lojze.«
Opazili smo, da so prisotna tudi imena iz različnih zgodbic. Povedali smo jim, da je
medvedku ime Brundo, prav tako kot medvedku iz slikanice, ki smo jo imeli pri sebi.
Pokazali smo jim slikanico. Otroci so jo opazovali in listali po njej. Čez čas je eden od
otrok začudeno vprašal: »Ja, kje pa kaj piše, a vidite, da nič ne piše?« Razložili smo
jim, da je to slikanica brez besedila. Povedali smo jim, da jim bomo zgodbico
pripovedovali ob slikah. V prihodnjih dneh pa bodo oni pripovedovali nam. Bili so
navdušeni. Motivacija je bila zelo uspešna, saj so otroci z velikim pričakovanjem sledili
nadaljnji dejavnosti.
Slika 4: Ples medvedkov
Za lažjo organizacijo dela smo si pripravili pripravo za motivacijski del.
Priprava
Ime in priimek: Andreja Bobovnik
Vrtec: Radlje ob Dravi
Starost otrok: 5–6 let
Število otrok: 5
Prostor: igralnica
Izhodišče: priprava otrok na poslušanje besedila
Oblike dela: skupna
Metode dela:
- igra,
- pogovor,
- lastne aktivnosti,
Bobovnik, Andreja (2015): Branje slikanice brez besedila v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
18
- spodbude,
- razlage,
- demonstracije.
Učna sredstva in pripomočki: slikanica Brundo se igra, Marjan Manček, lutka
medvedek
Področje dejavnosti: jezik
Globalni cilji:
- spodbujanje jezikovne zmožnosti (verbalna in neverbalna komunikacija, pogovor);
- jezik kot objekt igre.
Cilji (Kurikulum za vrtce, 2008):
- otroci se vživijo v lik medvedka;
- otrok se izraža s kretnjami in gibi telesa;
- otrok v komunikaciji posluša jezik in je vključen v komunikacijske procese z otroki
in odraslimi (neverbalna in verbalna komunikacija).
Vloga odraslih:
- otroke smo povabili h gibalni igri in jo predstavili;
- dajali smo jim navodila za gibanje medvedkov;
- otroke smo povabili v bralni kotiček;
- spodbujali smo jih, da predstavijo svoje medvedke, enako smo storili tudi sami;
- nudili smo možnost seznanjanja s slikanico.
Vloga otrok:
- otroci so se gibali in ponazarjali medvedke ob danem navodilu;
- sodelovali so v pogovoru in predstavljali svoje medvedke;
- prebirali in komentirali so slikanico.
Napoved besedila
Otrokom smo napovedali besedilo z naslovom slikanice, avtorjem in ilustratorjem.
Povedali smo jim, da je to slikanico avtor tudi ilustriral in zato se imenuje avtorska
slikanica.
Bobovnik, Andreja (2015): Branje slikanice brez besedila v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
19
3.4.4 Literarno-estetsko branje
Po napovedi besedila smo otrokom na zanimiv, dinamičen in doživet način
pripovedovali ob slikanici brez besedila. Branje smo prilagajali glede na lastnosti
književnih oseb in glede na razpoloženje, ki ga vzbuja likovna govorica.
Pripovedovanje otrokom
»Luna je kukala skozi okno in opazovala Brunda, ki je trdno spal in smrčal (zzz,
hrr). Sonce je vzšlo in posijalo na nebu. Brundo se ni dal motiti. Petelin je glasno
zakikirikal (kikiriki) in pregnal luno. Brundo pa se je začel počasi prebujati. Najprej se je
pritegnil (aaa). Joj, tiščalo ga je lulat. Odhitel je na kahlico, kjer je glasno lulal (ššš).
Umil si je roke, nato obraz, se obrisal v brisačo in si umil zobe. Slekel si je pižamo, si
oblekel pulover, spodnje hlačke in hlače. Nato se je usedel k mizi in si privezal slinček
okoli vratu. Zaslišalo se je brenčanje čebel (bzzz, bzzz). Brundo se je nasmehnil, saj je
videl, da mu čebelice prinašajo njegovo najljubšo jed, to je seveda med. Po zajtrku si je
zadovoljno obliznil ustnice. Čebelice pa so odnesle prazno posodo (bzzz, bzzz). Fiiiiju,
je zažvižgal ptiček, ki je pri oknu vabil Brunda ven. Obul si je čevlje in se odpravil do
stojala, na katerem ga je čakal rumen balon. Joj, kaj pa zdaj, balon je bil previsoko in
Brundo ga ni dosegel. Odhitel je po stol, stopil nanj in odvezal balon. Odvihral je po
stopnicah skozi vrata na igrišče. Koliko prijateljev! Vsi so bili zbrani na igrišču in nekaj
počeli. Eden od kužkov je lovil muco, muca je lovila miško, ovčki sta se gugali na
gugalnici, oven pa ju je poganjal. Druga muca in pes sta plesala, ptička se je igrala s
čebelico, miška se je skrivala za drevesom, račka pa jo je iskala. Papagaj je oponašal
kokoško, mravljici sta plesali na plezalu, črv pa ju je opazoval. Krt je skopal veliko
luknjo, bik in žabica pa sta se gugala. Ob robu igrišča je zajček vrtel obroč, konjiček je
verjetno želel narediti most in se je z nogami naslonil na kravico, pujsek se je igral na
peskovniku. Kozel, pujsek in osliček pa so ga opazovali in se med seboj pogovarjali. To
je bilo živahno! Živali so se razveselile Brunda. Postavile so se v krog in si z Brundom
podajale balon. Balon se je nevarno približal biku, ki je imel ostre roge. Neeee, pok,
balon je počil. Ubogi medvedek, kako je bil žalosten, zajokal je (uuee). Tudi živali so
bile žalostne, tolažile so Brunda. Kravici je bilo zelo žal, saj tega ni naredila zanalašč.
Kužku se je porodila ideja. Vsaka žival je odhitela na svojo stran, pripravljale so
presenečenje za Brunda. Kako lepo od prijateljev! Vsaka žival mu je prinesla en balon.
Brundoooo, kam te je odneslo? Brunda so baloni ponesli v zrak, bilo jih je preveč.
Živali so ga začudene opazovale. Ptičke so poletele v zrak in mu priskočile na pomoč.
Pik, pik, pik, pik, se je slišalo, ko so mu prebodle balone. Pok, pok, pok, pok, baloni so
počili. Brundo je padel v kanto za smeti. Živali so bile vesele, vzklikale so bravo, bravo,
Bobovnik, Andreja (2015): Branje slikanice brez besedila v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
20
bravo. Brundo je pokukal iz kante, v roki je držal rumen balon, ki je ostal cel. Brundo je
zlezel iz kante, se poslovil od prijateljev in zaloputnil z vrati.
Slika 5: Pripovedovanje otrokom
Čustveni premor
Otrokom smo s krajšim premorom dali možnost, da se umirijo, usmerijo pozornost
na besedilo in si uredijo svoja doživetja.
Izjava po čustvenem odmoru
Brundo je zlezel iz kante, se poslovil od prijateljev in zaloputnil z vrati.
Drugo pripovedovanje
Otrokom smo ponovno pripovedovali ob kazanju ilustracij. Otroci so ves čas
sodelovali, ker so jih ilustracije dodatno motivirale.
Pogovor po besedilu
Otrokom smo zastavili eno vprašanje, s katerim smo jih spomnili na pripovedovano
besedilo.
Katere živali so Brundu podarile balon?
Otroci so odgovarjali:
Otrok 1: »Vse živali so mu dale balon.«
Otrok 2: »Kuža, muca, pujs, krava mu je dala balon, ko je bil tak, ko njene zizike,
zajc in mislim, da tud miš.«
Otrok 3: »Pes, muca in krava in zajec in tudi črvek mu je dal.«
Otrok 4: »Bile so prijazne, ko so mu dale balone, jaz bi mu tud dal, to so pa ble
kuža, muca, zajec in krava, al je bil bik.«
Otrok 5: »Ja, pa še tako kot ušesa od zajčka so bili baloni zraven.«
Pogovor o besedilu
Besedilo smo analizirali s pomočjo vprašanj, ki smo jih zastavili otrokom. S tem
smo vzpostavljali dialog med otroki, besedilom in likovno govorico.
O kom pripoveduje slikanica?
Bobovnik, Andreja (2015): Branje slikanice brez besedila v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
21
Otrok 1: »O Brundu, ko je pado v kanto in je še vedno imel taki lepi rumen balon.
Pol je pa zaloputno z vratami, ko meni mama to sploh ne dovoli. To se ne sme delati.«
Otrok 2: »Brundo je vstal, zbudil ga je petelin. Pol pa se je šou igrat, odneslo ga je
v zrak, pol pa je pado v kanto in spet je mel balon. Pol pa je šov domov.«
Otrok 3: »Konj je brcnil kravo v rito. To je bilo pa res smešno. Brundo je vstal in šel
lulat. Pol pa se je igral s prijatelji, na koncu pa je pado v kanto. Aja, prijatelji so mu dali
balone, odneslo ga je v zrak. Reko je še adijo in šel.«
Otrok 4: »O medvedu Brundu.«
Otrok 5: O živalih in Brundu, ko se je z njimi igral, pa mu je počo balon. Pol pa je
dobil nove. Pol ga je odneslo v zrak in pado je v kanto, pol pa je vstal in šov domo.«
Kdo zjutraj kuka skozi okno?
Otrok 1: »Sonček.«
Otrok 2: »Mogoče sonce, malo se ga vidi.«
Otrok 3: »Sonce mu kaže prst.«
Otrok 4: »Sonce.«
Otrok 5: »Sonce tako rumeno.«
Kako živali potolažijo Brunda?
Otrok 1: »Ne jokati.«
Otrok 2: »Bo ti pa mama kupla nov balon.«
Otrok 3: »Ni kaj, če je pokno, boš novega dobil.«
Otrok 4: »Petelin ga boža po rami in mu reče, saj ni kaj, boš dobil drugega.«
Otrok 5: »Ne jokaj, boš dobil drugega.«
Kako se oglašajo konj, muca in pujsek?
Otrok 1: »Muca dela mijav, mijav. Konj ihaha. Pujs pa ojnk, ojnk.«
Otrok 2: Miijauuu, mijav, iaaaa, hk,hk.«
Otrok 3: Mijav, mijav, hhhh, hhhh dela pujs, iiaaa, iaa pa dela konj.«
Otrok 4: »Ihaha, ihaha, ihaha, mijav, mijav, mijav, hk, hk.«
Otrok 5: »Iha, iha, mačka prede prprprpr, pujs pa ojnk.«
Kam je padel Brundo?
Otrok 1: »Mogoče se je vdaro, not v kanto.«
Otrok 2: »V kanto je prileto iz zraka, puf.«
Otrok 3: »Not v kanto.«
Otrok 4: »Brundo je padel v kanto, upam, da se ni udaril.«
Bobovnik, Andreja (2015): Branje slikanice brez besedila v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
22
Otrok 5: »V kanto.«
3.4.5 Poglabljanje literarno-estetskega doživetja
Otrokom smo zastavili poustvarjalno verbalno dejavnost z namenom poglabljanja
literarno-estetskega doživetja.
Pripravili smo jim ilustracije iz slikanice, ki smo jih plastificirali. Nato smo ilustracije
razporedili po tleh (zaradi večje površine). Najprej smo si jih skupaj ogledali in
ugotavljali, kaj predstavljajo. Nato smo jim dali navodilo, da jih poskusijo razporediti po
pravilnem časovnem zaporedju (zvečer, zjutraj, najprej, potem, kasneje …). Postavitve
nismo komentirali, otroci so samostojno izbirali ilustracije, spodbujali smo jih k
razmišljanju. Prvotno smo bili v dilemi, ali je ilustracij preveč (20 ilustracij, zraven sta
tudi naslovna in zadnja stran), kasneje pa se je pokazalo, da otroci niso imeli nobenih
težav pri razporeditvi, saj so dobro spoznali dogajanje in vsebino slikanice. Dejavnost
smo zaključili s primerjavo ilustracij v slikanici in njihovo razporeditev po časovnem
zaporedju. Nepravilno so razporedili samo eno ilustracijo, in sicer tisto, ki prikazuje
Brunda pri zajtrku. Dejavnost je bila uspešno izvedena.
Slika 6: Razporejanje ilustracij po časovnem zaporedju
Za lažje delo in organizacijo smo si tudi za poglabljanje literarno-estetskega
doživetja pripravili pripravo.
Priprava
Ime in priimek: Andreja Bobovnik
Vrtec: Radlje ob Dravi
Starost otrok: 5–6 let
Bobovnik, Andreja (2015): Branje slikanice brez besedila v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
23
Število otrok: 5
Prostor: igralnica
Izhodišče: poglabljanje literarno-estetskega doživetja
Oblike dela: skupna
Metode dela:
- igre,
- pogovor,
- lastne aktivnosti,
- spodbude.
Učna sredstva in pripomočki: plastificirane ilustracije iz slikanice Brundo se igra in
slikanica
Področje dejavnosti: jezik
Globalni cilj:
- jezik kot objekt igre.
Cilji (Kurikulum za vrtce, 2008):
- otrok razvija sposobnost urejanja ilustracij po pravilnem časovnem zaporedju;
- otrok išče in uporablja različne možnosti rešitve in preverja smiselnost dobljenih
rešitev;
- otrok razvija sposobnost miselnega sodelovanja v literarnem svetu.
Vloga odraslih:
- pripravili smo ilustracije;
- ilustracije smo položili na tla;
- otroke smo povabili k ogledu in ugotavljanju vsebine;
- otrokom smo posredovali navodilo za razporeditev po časovnem zaporedju.
Vloga otrok:
- otroci so opazovali in opisovali ilustracije;
- otroci so razmišljali in razporejali ilustracije po časovnem zaporedju;
- primerjali so svoje rešitve z rešitvami v slikanici.
Bobovnik, Andreja (2015): Branje slikanice brez besedila v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
24
3.4.6 Pripovedovanje otrok in analiza njihovega pripovedovanja
Otroci so pripovedovali v bralnem kotičku. V analizo smo vključili pet otrok. Vsak
otrok je pripovedoval posebej, samo enkrat. Vsakemu smo zagotovili toliko časa,
kolikor ga je potreboval, po potrebi smo jih dodatno spodbujali z vprašanji. Otroci so
imeli pred sabo slikanico, ob kateri so pripovedovali. Pripovedovanje otrok in ugotovitve
smo beležili s »chek« listo in snemalno napravo. V nadaljevanju predstavljamo pet
zapisov zgodb otrok in analizo le-teh.
Otrok 1: prva je pripovedovala deklica, stara pet let in dva meseca. Njeno
pripovedovanje smo spodbujali z vprašanji.
(Noč in jutro)
Kaj kuka skozi okno Brundove sobe na prvi sličici?
»Luna.«
Kako veš, da je na prvi sličici še noč?
»Zatole, ker spije.«
Kdo prebudi Brunda?
»Petelin zakikirika.«
Kdo pa prebudi tebe?
»Petelin, pa včasih mama.«
Kam gre luna?
»Spat.«
(Brundo vstane)
Deklici smo dali navodilo, da je opisala vsako sličico posebej. Deklica je
nadaljevala z opisom sama.
»Zej se zbudi, zej ga lulat, zej lula, zej si je umival roke, zaj si je umival oči, zej si
je s serveto obrisal, zej pa si je zobke umil. Zej pa se je pa preobleko.«
Kakšna je njegova pižama?
»Črtasta, rumena pa zelena.«
Kaj si obleče namesto pižame?
»Obleke.«
Kdo mu postreže zajtrk?
»On čaka, da mu čebelice prinesejo med, tu pa so mu kar nalile noter.«
Kaj rad zajtrkuje?
»Med.«
Bobovnik, Andreja (2015): Branje slikanice brez besedila v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
25
Kako se oglašajo čebele, ko priletijo s kozarcem medu k Brundu?
»Bzzzzzzzz.«
Kaj pa najraje ješ za zajtrk ti?
»Hmmmmm, a pašteto pa kruh.« (Deklica je nekaj časa razmišljala, nato pa je šele
odgovorila.)
Deklica sama nadaljuje s pripovedovanjem.
»On je vse meda pojedo, pa je celi masten, okoli sebe (pokaže z roko na usta). On
si je obul čevlje, pol se mu je ptica na okno obesla. Tu pa se je hoto oblečt, pa nima
jakne. On sploh ni nobene jakne vido, samo balon.«
Kaj naredi Brundo, da pride do balona?
»Stol bi hoto, pa bi ga zravn neso, da bi dosego balon.«
Kam se Brundo odpravi?
»Dol po stopnicah z balonom.«
(Na igrišču)
Deklica nadaljuje s pripovedovanjem.
»Tu so se igrale vse živali, pa se je tudi on igral, kje si, aja, tu, pa je z balonom
prišo, pa je tu vrata odprl, pa je šel igrat se.« (Deklica je zraven kazala s prstom po
ilustracijah.)
Katere živali se igrajo in zabavajo na velikem igrišču?
»Ovca, osel, hmmmm, kuža hov, hov, raca, ga, ga, žaba, rega, rega, zajc, miš,
muca mijav.«
Kateri živali se igrata po zraku?
»Ptička pa, pa, pa ponavlana papiga.«
Kateri dve živali plešeta?
»Pes in mačka.«
In kateri dve živali se veselita na gugalnici?
»En se guga zraven žabe na gugalnici, krava je.«
Kako se zabavata bikec in konj?
»Konjiček kravo z nogami brca« (pokaže zraven).
Kdo lovi miško in kdo muco?
»Miš lovi muca, muco pa hov, hov, to je pes.«
S čim se igra pujsek?
»S peskom.«
Kdo na robu peskovnika opazuje pujska med igro?
»Svinja, o, kake roge ima, to je kozl, in osel.«
Kdo se ob drevesu igra »skrivalnice«?
Bobovnik, Andreja (2015): Branje slikanice brez besedila v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
26
»Miška.«
Katere živali na plezalu opazujejo vesele živali med igro?
»Ponavlana papiga, petelin, mravlja, črv, ne to je kača.«
S čim se igra zajec?
»S kolesom.«
(Igra z balonom)
Deklica sama nadaljuje.
»A to je prva slika? Tu so krog naredili (deklica si je ogledovala naprej ilustracije).
Pol pa je tota krava uničla balon, podajajo si balon. Ja z rogami je uničla balon in oni
mali medvedek je bil žalostni.«
Kako pa se počutijo druge živali?
»Žalostno.«
Kako ga živali tolažijo?
»On joka, petelin ga pa moti, malo ga boža in tolaži« (gib je ponazorila po našem
hrbtu).
Kdo vse je Brundu podaril balone?
»On pa je zdaj vesel, dobil je novega balona od svinje, zajčka, muce in krave. Ima
tri balone. Zdaj pa je šel v luft, pa so ga gledali, pa je on tud njih.«
Zasliši se pik, pik, pik, pik in pok, pok, pok, pok. Kaj to pomeni?
»Ptički so ga kluvali pa je pokno balon. Pol je šel pa sem in sem pa sem (deklica je
s prstom pokazala na ilustracije). Pado je v koš. Naredil je smešnico. Ker je pado, pa
mu je blo lepo. Pa so mu zaploskali, tako predstavo je naredil. Zdaj pa gre Brundo
domov, pa, pa je pokazal.«
Kam gre Brundo?
»Domov, zaloputnil je z vrati.«
Analiza pripovedovanja: deklica je pripovedovala v narečju, ki ga uporabljajo tudi
doma. Prihaja iz manj spodbudnega okolja, kjer ni bila deležna veliko spodbud iz
književne vzgoje (starši ji ne berejo, doma nima veliko knjig), kar je razvidno tudi iz
njenega pripovedovanja. Kljub temu je deklica klepetava. V vrtec je vključena s tem
šolskim letom, v tem času je že veliko pridobila, saj se z njo še posebej ukvarjamo.
Njeno pripovedovanje ni potekalo tekoče. Zgodba je vsebovala preproste opise videnih
ilustracij. V večini smo jo spodbujali z vprašanji, na katera nam je odgovarjala s
kratkimi odgovori. Vendar je viden napredek, saj je v pripovedovanje umeščala že
večstavčne povedi (»Zej se zbudi. Zej ga lulat, zej lula. Zej si je umival roke, zaj si je
umival oči, zej si je s serveto obrisal. Zej pa si je zobke umil. Zej pa se je pa
Bobovnik, Andreja (2015): Branje slikanice brez besedila v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
27
preobleko.« »On je vse meda pojedo, pa je celi masten, okoli sebe. On si je obul
čevlje, pol se mu je ptica na okno obesla. Tu pa se je hoto oblečt, pa nima jakne. On
sploh ni nobene jakne vido, samo balon«. »Tu so se igrale vse živali, pa se je tudi on
igral, kje si, aja tu, pa je z balonom prišo, pa je tu vrata odprl, pa je šel igrat se«. »A to
je prva slika? Tu so krog naredili, pol pa je tota krava uničla balon, podajajo si balon.
Ja, z rogami je uničla balon in oni mali medvedek je bil žalostni.« »Ptički so ga kluvali
pa je pokno balon. Pol je šel pa sem in sem pa sem. Pado je v koš. Naredil je
smešnico. Ker je pado, pa mu je blo lepo. Pa so mu zaploskali, tako predstavo je
naredil. Zdaj pa gre Brundo domov, pa, pa je pokazal.«
Deklica je ves čas sledila likovnemu prikazovanju dogodkov. Vendar je svoje
pripovedovanje tudi nadgrajevala s svojimi izkušnjami iz vsakdanjega življenja. V
primerih, ko je povedala: »Zej ga lulat, zej lula,« ko nas močno tišči lulat počepnemo,
lulamo na kahlico, deklica je že imela takšne izkušnje.
»Tu pa se je hoto oblečt, pa nima jakne. On sploh ni nobene jakne vido, samo
balon.« S tema stavkoma nam je povedala, da ve, da se na stojalo obesi jakna, ker je
to že videla.
»Zatole, ker spije.« Vedela je, da ponoči spimo. Povedala je, kako se imenujejo in
oglašajo živali (»Bzzzzz, kuža hov, hov, raca, ga, ga, žaba, rega, rega, zajc, miš, muca
mijav.«). Uporabila je izraz ponavlana papiga, ki ga je že prej poznala. Prav tako izraz
za čustveno stanje – žalosten.
»Pa so mu zaploskali, tako predstavo je naredil.« Iz prejšnjih izkušenj je tudi
vedela, da se po predstavi zaploska. Pri pripovedovanju je uporabljala posnemovalne
medmete (bzzzzz, hov, hov,ga, ga, rega, rega, mijav).
Slika 7: Pripovedovanje deklice ob slikanici brez besedila
Bobovnik, Andreja (2015): Branje slikanice brez besedila v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
28
Otrok 2: Drugi je pripovedoval deček, star pet let in štiri mesece. Deček ni
potreboval vprašanj za spodbudo. Vprašanja so bila namenjena razumevanju zgodbe.
(Noč in jutro)
Deček je takoj, ko smo mu ponudili slikanico, začel s pripovedovanjem. Ni
potreboval nobene začetne spodbude.
»Tu medvedek spi. Tu pa se medvedek prebuja, pokukalo je sonce. Tu pa je
petelin zakikirikal. Tu pa luna zbeži, tu pa je medvedek odprl eno očko.«
Kdo pa zbudi tebe?
»Mama al pa ata al pa Jan.«
Kam gre luna?
»Luna gre v vesolje, kjer bo počakala, da bo spet noč, potem bo pa spet prišla.«
(Brundo vstane)
Deček naprej samostojno pripoveduje zgodbo.
»Tu pa je vstal, tu pa ga lulat tišči. Tu pa lula, tu si pa umiva roke, tu se pa
oblečuje. Tu si pa umiva zobe. Njegova pižama je temno modra, no, zelena pa svetlo
rumena.«
Kakšna pa je tvoja pižama?
»A veš, v kateri pižami jaz spim? Tam, ko je gr narisana Joda. Ne vem, kdo je to,
samo sem jo pr eni igrici pa pr enem filmo vido. A veš kaj? Tam na sredini ma moja
Joda pižama en gumb, tak, ko je nekaj takega gr, ko se ponoči sveti. Ja. Tu si je pa
dav gr slinček. Tu so mu pa čebele prnesle med pa ga je pojedo. Srečen je, ker so mu
čebele prinesle med pa ga niso piknle. Tu je pa jedo.«
Kaj pa najraje ješ za zajtrk ti?
»Bomfri pa kečap (smeh). Kosmiče, potem pa pojem, a veš kaj, potem pa pojem
juho, potem pa bomfri pojem, če mama dovoli. Zdaj si pa obuva čevlje. Tu pa hoče
dobit dol svoj balon pa ne more, ker je previsoko. Tu, tu pa je prineso stol pa je dol
dobil balona, ko ga je dol odvezal. Tu, tu pa gre ven, pol se pa na parko igra.«
(Na igrišču)
Katere živali se igrajo in zabavajo na velikem igrišču?
»Žaba (deček je za vsako žival povedal, kako se oglaša), rega, rega, to pa je bik,
ko se oglaša muuuuu, tu pa je kuža, dela hov, hov, muca se oglaša mijav, mijav, pa
ptica čiv, čiv. Čebela se oglaša bzzzz, več pa ne poznam, aja toto še poznam, to je
kura, oglaša se ko ko ko. Poglej muca pa kuža plešeta. Tu pa se zajček igra z
obročom.«
Bobovnik, Andreja (2015): Branje slikanice brez besedila v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
29
In kateri dve živali se veselita na gugalnici?
»Ovca pa še ena ovca.«
Kdo ju poganja?
»Ptica eno poganja, eno pa oven.«
Kako se zabavata bikec in konj?
»On pa ga z nogami brca v rit.«
Kdo lovi miško in kdo muco?
»Miško lovi muca, muco pa pes, na igralu so papige, pa mravle in črv. Krt pa kopa.
Miš se tu zadi skriva. Zdaj pa greva naprej.«
(Igra z balonom)
»Tu pa ga pozdravijo, tu pa se igrajo z balonom, potem pa odleti, pa ga hočejo
ujet. Tu pa, tu pa ga poči bik z rogom enim, potem se pa medo joka, ker je balon
pokno, pol pa je žalosten. Tu pa vsi nekaj dajejo, tu pa mu oni balon kupi. Potem pa
mu to dajo, da bi bil on srečen. Pa je srečen zdaj, ko so mu kupli balona (deček šteje
balone). Zdaj sem preštel balone, tri je dobil. Tu pa ima pet balonov. V zrak je šel, ker
je imel preveč balonov, zato pa je zletel, ker je imel preveč balonov.«
Zasliši se pik, pik, pik, pik in pok, pok, pok, pok. Kaj to pomeni?
»Tu pa so mu ptice poknle balon, potem pa so baloni poknli, pa je pado v kanto za
smeti, pa tu piše, da boli, pa se kanta zapre, pa še bolj boli.«
Kako pa veš, da ga boli?
»Vem, ker sem prebral. Tu pa je v košu najdo svoj balon. Zdaj pa gre in jim reče
adijo in pomaha. Tu pa piše srečen konec in je tak loputno vrata. Če sem končal, ti
lahko kar jaz nesem kamero, ni problema.«
Analiza pripovedovanja: deček prihaja iz bolj spodbudnega okolja kot predhodni
otrok, kar je vidno iz njegovega pripovedovanja. Deček ima bogat besedni zaklad,
zaradi tega ni imel težav z izražanjem. Pri pripovedovanju ni potreboval spodbude.
Postavili smo mu le malo vprašanj. Ker je hitel, se mu je večkrat zatikalo. Vse je želel
povedati naenkrat, v eni sapi (misli so prehitevale govor). Njegova zgodba je v večini
vsebovala večstavčne povedi, le pri ilustracijah, ki so prikazovale igrišče, so bili
odgovori na vprašanja enostavčni. Zgodba je vsebovala preproste opise ilustracij, pri
katerih je v večini sledil likovnemu prikazovanju dogodkov, večkrat pa je vključil tudi
svoje izkušnje in dogodke iz vsakdanjega življenja (»Luna gre v vesolje, kjer bo
počakala, da bo spet noč, potem bo pa spet prišla.«). Deček je vedel iz izkušenj ali
prebranih zgodbic, da je luna v vesolju in je najbolj vidna ponoči.
Bobovnik, Andreja (2015): Branje slikanice brez besedila v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
30
»Tu pa ga lulat tišči. Tu pa lula.« Vedel je, da je to znak, da nekoga tišči lulat in da
lulamo v kahlico.
»Tam, ko je gr narisana Joda. Ne vem, kdo je to, samo sem jo pr eni igrici pa pr
enem filmo vido. A veš kaj? Tam na sredini ma moja Joda pižama en gumb, tak, ko je
nekaj takega gr, ko se ponoči sveti. Ja.« Tu je opisal svoje izkušnje od doma, igric in
gledanih filmov.
»Tu si je pa dal gr slinček. Srečen je, ker so mu čebele prinesle med pa ga niso
piknle.« Iz izkušenj je poznal, da je pri obrokih potreben slinček in da čebele pičijo.
»Žaba, rega, rega, to pa je bik, ko se oglaša muuuuu, tu pa je kuža, dela hov, hov,
muca se oglaša mijav, mijav, pa ptica čiv, čiv. Čebela se oglaša bzzzz, več pa ne
poznam, aja toto še poznam, to je kura, oglaša se ko ko ko.« Vedel je, kako se
imenujejo in oglašajo posamezne živali.
»Tu pa ga pozdravijo.« Seznanjen je, da iztegnjene roke pomenijo pozdrav.
»Ga poči bik z rogom enim, potem se pa medo joka, ker je balon pokno, pol pa je
žalosten.« Ve, da na ostrem predmetu balon poči in pozna čustveno stanje žalost (jok)
in sreča (je srečen).
»Tu pa mu oni balon kupi.« Poznal je denar in da z njim lahko kupimo stvari.
»V zrak je šel, ker je imel preveč balonov, zato pa je zletel, ker je imel preveč
balonov.« Iz izkušenj je vedel, da večje število balonov dvigne stvari v zrak.
»Boli, pa se kanta zapre, pa še bolj boli.« V zgodbo je vnašal izkušnje z bolečino.
»Tu pa piše srečen konec.« Izkušnja iz pravljic, kjer je običajno srečen konec. Pri
pripovedovanju je uporabljal medmete (muuuuu, hov, hov, mijav, mijav, čiv, čiv, bzzzz).
Deček je pri pripovedovanju užival, kar je ves čas dokazoval z mimiko na obrazu.
Slika 8: Pripovedovanje dečka ob slikanici brez besedila
Otrok 3: tretja po vrsti je pripovedovala deklica, stara šest let in dva meseca. Njeno
pripovedovanje smo spodbujali z vprašanji.
Bobovnik, Andreja (2015): Branje slikanice brez besedila v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
31
(Noč in jutro)
Kaj kuka skozi okno Brundove sobe na prvi sličici?
»Luna. Medvedek spi. Sonce kuka skozi okno, ooooo, petelinček ga je prebudil.«
Kdo pa prebudi tebe?
»Mamica.«
(Brundo vstane)
Kaj najprej naredi Brundo, ko se prebudi?
»Najprej se pritegne, poglej, lulat ga tišči, on je še mali, pa lula na kahlico. Umiva
si roke, obraz, se obriše. Zdaj si pa umiva zobe in se obleče.«
Kakšna je njegova pižama?
»Črtasta.«
Kdo mu postreže zajtrk?
»Čebelice so mu prinesle med.«
Kaj rad zajtrkuje?
»Med. Tu je že vse pojedel (deklica se ves čas oblizuje okrog ust). Polizal si je, ker
mu je bilo dobro.«
Kaj pa najraje ješ za zajtrk ti?
»Hoooo, kaj za zajtrk, a zjutraj, mmmm, kruh pa maslo« (deklica pove navdušeno).
Kdo Brunda vabi ven?
»Vrana pride in čivka. Kaže mu, pridi k meni. On si zaveže čevlje, oooo, balon,
balon hoče dobiti. Oooo, stol, s stolom si pomaga. Dobil ga je zato, ker je imel stol.«
Kam se Brundo odpravi?
»Gre. K vrani, a res?
(Na igrišču)
»Uuuu, k živalim gre. On ima taka vrata, da pride k živalim.«
Katere živali se igrajo in zabavajo na velikem igrišču?
»Čebela, raca, muca, pa kuža, bik pa konj, pa ovčka, pa ovčka, pa kak je že,
štorkla, pa ha, ha, ha, raca, miš, koza, pujs, tu je tudi bik, ptica, kuža, muca, ooo,
zajček, žabica, črvek, mravljici, kokoš, pa papagaj in krt.«
Kateri živali se igrata po zraku? Kako se oglašata?
»Čebela pa raca. Bzzz in čiv.«
Kateri dve živali plešeta?
»Muca in kužek.«
S čim se igra pujsek?
»Z lopatko in emperčkom!«
Bobovnik, Andreja (2015): Branje slikanice brez besedila v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
32
Kdo na robu peskovnika opazuje pujska med igro?
»Koza, pujsek in osliček.«
Kdo se ob drevesu igra »skrivalnice«?
»Eeeee, miška.«
Katere živali na plezalu opazujejo vesele živali med igro?
»Kokoš, papagaj, mravlji, črvek.«
Kaj dela krt?
»Krt pa z lopato koplje.«
In kako se med guganjem oglašata krava in žaba?
»Rega, muuu.«
S čim se igra zajec?
»Hmmm, obroč.«
(Igra z balonom)
Kako veš, da so živali vesele, ko zagledajo Brunda z rumenim balonom?
»So dobro, ker vidim, so vesele.«
Kako se igrajo živali?
»Igrajo se, aaaaaaa, ujemi balonček, kot vidim. Lovijo balončka. Krava ga bo
poknla. Ni več balona.«
Kako se počuti Brundo, ko balon poči?
»Žalosten je medvedek, joka se. Tudi živali so žalostne.«
Kakšen načrt naredijo živali, ker je Brundo žalosten?
»Odločili so se, da bojo nov balon napihnli. In pujsek je šel tja, mačka je šla
naravnost, pes je šel na desno, pujs pa je šel na levo. Tu pa je ven dobival balon,
pujsek je dal denar, mucka je pa dala v koš balon. Uuuuu, zdaj mu pa vsi dajejo
balone. Ker je bil žalosten. Tu so mu pa vsi dali balone.«
Kaj se zgodi, ker ima Brundo naenkrat toliko balonov v roki?
»Poneslo ga je v zrak.«
Zasliši se pik, pik, pik, pik in pok, pok, pok, pok. Kaj to pomeni?
»Tu so pa vsi poknli, zato ker so ptičke kljunle, mmmm, pa so poknli, potem pa je
padel v koš pa bum, pa so zaprli koš. Naprej. Veseli so, da je nazaj in je šov nazaj in
domov.«
Kako se poslovi od prijaznih živali?
»Adijo. Zaprl je vrata, da je pokno. Še kaj, še kaj.« Deklica lista naprej po knjigi:
»Ooooo, kdo pa je to narisal, kdo pa je ta gospod?« Deklici smo odgovorili na njena
vprašanja.
Bobovnik, Andreja (2015): Branje slikanice brez besedila v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
33
Analiza pripovedovanja: deklica je zelo komunikativna. Ima bogat besedni zaklad,
v večini govori razločno pravilno slovensko (vzgled staršev). Prihaja iz okolja, kjer ima
veliko pozitivne spodbude na vseh področjih. Pripovedovala ni spontano, potrebovala
je spodbudo, kar nismo pričakovali. Spodbujali smo jo z vprašanji, na katera je v večini
odgovarjala enostavčno. V zgodbi je tvorila tudi nekaj večstavčnih povedi. Tudi njena
zgodba je vsebovala preproste opise ilustracij, pri katerih je v večini sledila likovnemu
prikazovanju dogodkov, večkrat pa je vključila tudi svoje izkušnje in dogodke iz njenega
vsakdanjega življenja (»Najprej se pritegne, poglej, lulat ga tišči, on je še mali pa lula
na kahlico.«). Deklica je poznala jutranji ritual iz izkušenj.
»Polizal si je, ker mu je bilo dobro.« Če je nekaj dobro, se obliznemo, to je tudi
njena izkušnja.
»Oooo, balon, balon hoče dobiti. Oooo, stol, s stolom si pomaga. Dobil ga je zato,
ker je imel stol.« Vedela je, da je balon dosegel zaradi pripomočka (stola).
»Bzzz in čiv.« Vedela je, kako se imenujejo in oglašajo živali iz zgodbic ali izkušenj
iz svojega življenja.
»So dobro, ker vidim, so vesele. Žalosten je medvedek, joka se. Tudi živali so
žalostne.« Iz izkušenj je poznala tudi razpoloženjska in čustvena stanja.
»Pes je šel na desno, pujs pa je šel na levo.« Deklica se je znala orientirati in to je
vključila v svojo zgodbo.
»Tu so pa vsi poknli, zato ker so ptičke kljunle, mmmm, pa so poknli, potem pa je
padel v koš pa bum, pa so zaprli koš.« Poznala je odnos med vzrokom in posledico.
Pri pripovedovanju je ves čas vzklikala in se čudila, uporabljala je razpoloženjske
in posnemovalne medmete (ooooo, hoooo, mmmm, ha, ha, ha, uuuu, eeee, hmmm,
aaaaaa, bzzz, čiv, muuu), se gibala in ponazarjala dogodke iz zgodbe (se oblizovala
okrog ust, pokazala, kako visoko je balon). Z mimiko celega telesa in obraza je
oddajala sporočila in s tem kazala čustveno stanje, veselje, navdušenje, žalost.
Slika 9: Pripovedovanje deklice ob slikanici brez besedila
Bobovnik, Andreja (2015): Branje slikanice brez besedila v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
34
Otrok 4: četrta je pripovedovala deklica, stara šest let in štiri mesece. Ni
potrebovala vprašanj za spodbudo. Vprašanja so bila namenjena razumevanju zgodbe.
Deklica je takoj, ko smo ji ponudili slikanico, začela s pripovedovanjem. Ni
potrebovala nobene začetne spodbude.
(Noč in jutro)
»Prvo spi, potem pa se more zbudit, pa ga petelin zbudi, mesec pa odkoraka
stran, pa pride sonce pa se prebudi. Potem pa se medved vstane, tu se vstane, potem
pa gre lulat, potem si gre roke umit, očke, potem se pobriše, zobke umije pa obleče.«
(Brundo vstane)
Kakšna je njegova pižama?
»Črtasta.«
»Jest gre, ko čaka na čebele, da mu prinesejo med, zato ker jih ima rad, jih
neguje, pa one tudi zanj skrbijo, pa mu vsak dan prinesejo med, za zajtrk. Pol se pa
naje.«
Kaj rad zajtrkuje?
»Med. Zato pa ma tak rad čebele.«
Kaj pa najraje ješ za zajtrk ti?
»Najraje jem kako marmelado ali kako viki kremo. Medved se je najedo, pa se
oblizuje, ko se je najedo, pa mu čebele grejo nov med naredit. Pa potrka krakec
(deklica potrka po mizi) na njegova vrata, on se pa lepo obuje, pa si da gr balon, hoče
balon, pa ga ne doseže. Stol si prinese, pa ga dol vzame. Potem pa steče po stopnicah
in pogleda, kdo je.«
Kam se Brundo odpravi?
»V vrtec, zato ker je tako veliko, al pa v park.«
(Na igrišču)
Katere živali se igrajo in zabavajo na velikem igrišču?
»Pujsek, krt, žabica, krava, zajček, osl, raca, kura, papiga, kača, mravlja, miška,
koza, pujsek, krava še ena, konj, še ena miš, mačka, kužek. Potem pa on pride, pa
sreča svojega prijateljčka golobčka, gru, gru.«
Kateri živali se igrata po zraku?
»Čebela pa tta ptička, bzzzz.«
Kateri dve živali plešeta?
Deklica s prstom pokaže na psa in mačko.
In kateri dve živali se veselita na gugalnici?
Bobovnik, Andreja (2015): Branje slikanice brez besedila v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
35
»Ovčki.«.
Kako se zabavata bikec in konj?
»Teža, špilata se, mišice si trenirata, tak, ko se tak potiskata. One se pa lovijo
(pokaže na muco, miško in kužka). Tu se je pa miška skrila za drevo, raca pa jo išče.
Pujsek se igra s kanglico in emperčkom. Oni pa se tu na robu pogovarjajo in jo
gledajo.«
Katere živali na plezalu opazujejo vesele živali med igro?
»Papiga, mravlje, kače pa kokoška.«
Kaj dela krt?
»Rije luknjo. Krti nimajo oči, zakaj jih tu ima, oni ne vidijo?«
In kako se med guganjem oglašata krava in žaba?
»Rega, pa muuuu.«
S čim se igra zajec?
»Igra se s palico, tak vrti, pol se pa še obroč.«
(Igra z balonom)
Kako veš, da so živali vesele, ko zagledajo Brunda z rumenim balonom?
»Zato, ko se je prišo z njimi igrat, ko se smejijo.«
Kako se igrajo živali?
»V krogu stojijo in se igrajo za inštrumente. Balon premikaš, potem tak dolgo, ko
se balon premika, moraš nekaj delat, plesat al pa pet al pa z inštrumenti igrat. Tu ga pa
bikec pokne, pok naredi (deklica udari po mizi in reče pok). Brundo je tu žalosten, pa
se joka.«
Kako ga živali tolažijo?
»Hočejo ga potolažit, kužanu se naredi ideja, potem pa se spomni, da lahko kupi
nov balon. Vzemajo vrvico pa denar pa vse stvari, kar najdejo, pa ustvarijo nekaj
fajnega. Denar vzamejo, potem pa dajo balon medvedku. To so vsi njegovi prijatelji.
Poglej, baloni so taki, ko imajo obraze, ta ma uhe, to so od krave zizike, toti pa so
okrogli.«
Kaj se zgodi, ker ima Brundo naenkrat toliko balonov v roki?
»Preveč jih ma, potem pa zleti v zrak.«
Zasliši se pik, pik, pik, pik in pok, pok, pok, pok. Kaj to pomeni?
»Počijo mu vse balone, da nima več nobenega balona, zaradi tega ko drugač bi
preveč v zrak priletel in pade not v kanto. Ostal mu je vsaj en balon. Tu pa gre domov,
reko je adijo in zaprl vrata. Bum, tak ko jaz doma naredim, zato, ker se mi ne ljubi tja
zraven it.«
Bobovnik, Andreja (2015): Branje slikanice brez besedila v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
36
Analiza pripovedovanja: tudi ta deklica prihaja iz spodbudnega okolja. Tudi ona je
zelo komunikativna in ima bogat besedni zaklad, zato nima težav pri izražanju.
Pripovedovala je spontano, tekoče, brez dodatne spodbude. Postavili smo ji le nekaj
vprašanj, da smo preverili razumevanje. Njena zgodba je vsebovala opise ilustracij, pri
katerih je v večini sledila likovnemu prikazovanju dogodkov. Opisi le-teh pa so bili
večkrat že zahtevnejši od pripovedovanj svojih vrstnikov: »Jest gre, ko čaka na čebele,
da mu prinesejo med, zato ker jih ima rad, jih neguje, pa one tudi zanj skrbijo, pa mu
vsak dan prinesejo med za zajtrk.« »Zato pa ma tak rad čebele.« »Koza, jaz ji bom kar
rekla Milka, koza Milka.« »Teža, špilata se, mišice si trenirata, tak, ko se tak potiskata.«
»Rije luknjo. Krti nimajo oči, zakaj jih tu ima, oni ne vidijo.« »V krogu stojijo in se igrajo
za inštrumente. Balon premikaš, potem tak dolgo, ko se balon premika, moraš nekaj
delat, plesat al pa pet al pa z inštrumenti igrat.« »Bum, tak, ko jaz doma naredim, zato
ker se mi ne ljubi tja zraven it.«
Pri pripovedovanju je ves čas vključevala dogodke iz njenega resničnega življenja
in prav tako iz poslušanih pravljic: »Prvo spi, potem pa se more zbudit, pa ga petelin
zbudi, mesec pa odkoraka stran, pa pride sonce pa se prebudi.« Deklica je poznala
časovno zaporedje.
»Jest gre, ko čaka na čebele, da mu prinesejo med, zato ker jih ima rad, jih neguje
pa one tudi zanj skrbijo, pa mu vsak dan prinesejo med za zajtrk.« »Teža, špilata se,
mišice si trenirata, tak, ko se tak potiskata.« »Koza, jaz ji bom kar rekla Milka, koza
Milka.« »Rije luknjo. Krti nimajo oči, zakaj jih tu ima, oni ne vidijo.« »V krogu stojijo in
se igrajo za inštrumente. Balon premikaš, potem tak dolgo, ko se balon premika, moraš
nekaj delat, plesat al pa pet al pa z inštrumenti igrat.« »Bum, tak ko jaz doma naredim,
zato, ker se mi ne ljubi tja zraven it.« Zgodbo je nadgrajevala z izkušnjami iz pravljic in
iz svojega življenja.
»V vrtec, zato ker je tako veliko, al pa v park.« Vedela je, da je park velik prostor,
prav tako tudi vrtec (naš vrtec ima veliko igrišče).
»Pujsek, krt, žabica, krava, zajček, osl, raca, kura, papiga, kača, mravlja, miška,
koza, pujsek, krava še ena, konj, še ena miš, mačka, kužek. Potem pa on pride, pa
sreča svojega prijateljčka golobčka, gru, gru.« Znala je poimenovati živali in njihovo
oglašanje.
»Brundo je tu žalosten, pa se joka.« Iz izkušenj je poznala tudi razpoloženjska in
čustvena stanja.
Bobovnik, Andreja (2015): Branje slikanice brez besedila v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
37
Slika 10: Pripovedovanje deklice ob slikanici brez besedila
Otrok 5: peti po vrsti je pripovedoval deček, star šest let in en mesec. V večini je
pripovedoval sam, kjer pa je potreboval pomoč, smo ga spodbujali z vprašanji.
(Noč in jutro)
»Skozi okno kuka luna. Zjutraj, ko pa sonce posije, pa še medo Brundo spi. Tam
pa petelin skozi vrata kikiriki. Z eno oko pokuka. In luna gre tam, ko je še noč.«
(Brundo vstane)
»Medo Brundo pa se prebudi (deček je pokazal pretegovanje), pa ga je potem
lulat, pol se pa v kahlico polula (smeh). Pol si pa zobe gre umivat in oblači si majico.«
Kdo mu postreže zajtrk?
»Ose. Not v posodo mu nalijejo med, potem pa gre jest. Tu je medo Brundo
pojedo.«
Kaj pa najraje ješ za zajtrk ti?
»Hrenovke pa zos. Tu pa hoče balona dol dobit, potem si pa hoče obut čevlje, da
bi šov vun. Pa si je stol prineso, da bi lahko dol dobil, pol je pa teko po stopnicah, da bi
šov vun na luft.«
(Na igrišču)
Katere živali se igrajo in zabavajo na velikem igrišču?
»Papagaj, mravlice, polž, ptička pa pujska. Pujs kople in se igra, pa ma lopatko pa
vedro. Pa krava in žaba se gugata. Zajček pa na palici obroč vrti. Krava pa konj se
igrata eno čudno igro, da konj binca kravo v rit.«
Kdo lovi miško in kdo muco?
»Lovijo se. Miško lovi muca, muco pa pes.«
Kdo na robu peskovnika opazuje pujska med igro?
Bobovnik, Andreja (2015): Branje slikanice brez besedila v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
38
»Pujsek pa osel pa kozel.«
Kdo se ob drevesu igra »skrivalnice«?
»Miš. Tu se pa krava guga z žabo. Kak smešno. Krava je pretežka.«
(Igra z balonom)
»Medvedek ma balon v roki, pa si bojo podajali. Zajček bo odbil kravici, pa balon
bo pa na njegove rogove pado pa bo počo. Zej pa je žalosten, ker joka. Tekli so po svoj
denar, da bojo kupli balon.«
Kako ga živali tolažijo?
»Petelin mu bo na uho zašepetal, da bojo tekli domov po svoj denar, pa bojo mu
kupli balon. Kužek išče svoj denar, muca išče med smetmi.«
Kakšen načrt naredijo živali, ker je Brundo žalosten?
»Da so mu prinesle balone, pa ga je odneslo, zato ker je imel preveliko balonov.
Zasliši se pik, pik, pik, pik in pok, pok, pok, pok. Kaj to pomeni?
»Da so mu popokali skr vsi baloni, razen en je ostal. Zej pa je pado v smeti pa smo
en balon mu je ostal, spet rumeni, pa je šel domov. Reko jim je adijo in potem je šel
spat in je zaloputno z vrati, potem je konec pravljice.«
Analiza pripovedovanja: deček prihaja iz manj spodbudnega okolja, deležen je
manj spodbud književne vzgoje. Kljub temu ni potreboval veliko spodbude pri
pripovedovanju. Preden je začel, si je najprej pozorno ogledal ilustracije. Nato je
pripovedoval zelo počasi. Večkrat se mu je zatikalo zaradi težav pri govoru. Težje je
izgovarjal šumnike. V večini je tvoril večstavčne povedi, njegova zgodba je bila
skromnejša. Pripovedoval je v narečju, ki je značilno za naš kraj. Tudi njegova zgodba
je vsebovala preproste opise ilustracij, pri katerih je v večini sledil likovnemu
prikazovanju dogodkov, večkrat pa je vključil tudi svoje izkušnje in dogodke iz svojega
vsakdanjega življenja.
»In luna gre tam, ko je še noč.« Ve, da je luna najbolj vidna ponoči.
»Medo Brundo pa se prebudi, pa ga je potem lulat, pol se pa v kahlico polula. Pol
si pa zobe gre umivat in oblači si majico.« Pozna jutranji ritual.
»Hrenovke pa zos.« »Pa si je stol prineso, da bi lahko dol dobiv, pol je pa teko po
stopnicah, da bi šov vun na luft.« »Krava je pretežka.« »Zajček pa na palici obroč vrti.«
»Zajček bo odbil kravici, pa balon bo pa na njegove rogove pado pa bo počo.« »Da so
mu prinesle balone pa ga je odneslo, zato, ker je imel preveliko balonov.« V zgodbo je
vnašal pridobljene izkušnje iz svojega življenja.
»Papagaj, mravlice, polž, ptička pa pujska.« Znal je poimenovati nekaj živali, ki jih
je poznal.
Bobovnik, Andreja (2015): Branje slikanice brez besedila v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
39
»Zej pa je žalosten, ker joka.« Iz izkušenj je poznal tudi razpoloženjska in čustvena
stanja. »Tekli so po svoj denar, da bojo kupli balon.« Poznal je denar in da z njim lahko
kupimo stvari.
»Potem je konec pravljice.« Pridobljene izkušnje iz pravljic.
Slika 11: Pripovedovanje dečka ob slikanici brez besedila
3.5 Razprava in evalvacija
V praktičnem delu smo po komunikacijskem modelu za obravnavo književnih del v
vrtcu pripovedovali otrokom ob slikanici Brundo se igra Marjana Mančka. Motivacija je
bila uspešna. Cilji, ki smo si jih zastavili, so bili doseženi. Otroci so pri dejavnosti
uživali, se zabavali, se vživeli v gibanje medvedkov, komunicirali med sabo in z
odraslimi. Pri poslušanju pripovedovanja so bili notranje motivirani in osredotočeni na
vsebino zgodbe. Vsi so z veseljem sodelovali, saj so vedoželjni in jih zanima veliko
stvari, še posebej kaj novega. Slikanica jim je bila takoj všeč, še posebej humorne
ilustracije, ki so nudile otrokom veliko ustvarjalnosti in domišljije. Na zastavljena
vprašanja so odgovarjali in s tem utrjevali zgodbo. Vsebino pripovedovane zgodbe so
si zelo dobro zapomnili in zaradi tega pri razporeditvi ilustracij po časovnem zaporedju
niso imeli težav. Prav tako smo pri poglabljanju literarno-estetskega doživetja
zastavljene cilje dosegli.
Kasneje so pripovedovali še otroci. Njihova pripovedovanja smo po potrebi
usmerjali in spodbujali. Njihove zgodbe pa analizirali. Pred tem smo si zastavili dve
raziskovalni vprašanji, ki sta nas vodili pri spremljanju in opazovanju, in sicer:
- Kako otroci pripovedujejo zgodbo ob slikanici brez besedila? S spodbudo ali brez
nje?
Bobovnik, Andreja (2015): Branje slikanice brez besedila v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
40
- Ali otrok pri pripovedovanju ob slikanici brez besedila sledi likovnemu prikazovanju
dogodkov oziroma ga nadgrajuje s svojimi izkušnjami iz vsakdanjega življenja in s
poslušanimi pravljicami?
Dobljene rezultate predstavljamo v Preglednici 1.
Preglednica 1: Število otrok, ki so pripovedovali ob slikanici brez besedila s spodbudo
ali nje
Pripoveduje s spodbudo Pripoveduje brez spodbude
Otrok 1 X
Otrok 2 X
Otrok 3 X
Otrok 4 X
Otrok 5 X
V Preglednici 1 je razvidno, da je pri analizi sodelovalo pet otrok. Od tega sta dva
otroka (otrok 1 in otrok 3) potrebovala našo spodbudo pri pripovedovanju ob slikanici
brez besedila. Spodbujali in usmerjali smo ju z dodatnimi vprašanji. Trije otroci (otrok 2,
otrok 4 in otrok 5) so pripovedovali samostojno brez spodbude.
Preglednica 2: Število otrok, ki so pri pripovedovanju ob slikanici brez besedila sledili
likovnemu prikazovanju dogodkov ali so ga nadgrajevali s svojimi izkušnjami iz
vsakdanjega življenja in s poslušanimi pravljicami
Sledi likovnemu
prikazovanju dogodkov
Nadgrajuje pripovedovanje
s svojimi izkušnjami in s
poslušanimi pravljicami
Otrok 1 X X
Otrok 2 X X
Otrok 3 X X
Otrok 4 X X
Otrok 5 X X
Iz Preglednice 2 lahko razberemo, da je vseh pet otrok pri pripovedovanju ob
slikanici brez besedila sledilo likovnemu prikazovanju dogodkov. Svojo pripoved pa so
prav tako tudi vsi nadgrajevali s svojimi izkušnjami in s poslušanimi pravljicami.
Bobovnik, Andreja (2015): Branje slikanice brez besedila v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
41
4 SKLEPNE UGOTOVITVE
V teoretičnem delu diplomske naloge smo ugotovili, kako pomembna je slikanica v
predšolskem obdobju. Vsi otroci bi morali imeti dostop do kvalitetnih slikanic, saj imajo
v otrokovem življenju posebno vlogo, odpirajo jim vrata v svet. S slikanico si širijo
obzorja, se učijo medsebojnih odnosov, odnosov do drugih ljudi in okolja, čustev,
intelektualne, jezikovne zmožnosti, si bogatijo besedni zaklad, domišljijo in se
postopoma razvijajo v zrelega bralca. Slikanica nam ponuja veliko različnih vsebin, ki
so tudi nam v vrtcu v veliko pomoč, še posebej pri obravnavi kakšnih »tabu« tem
(spočetje otroka, smrt, pogreb …). Brez slikanic, junakov, pravljic, knjig ne bi smel
odraščati noben otrok, saj je s tem prikrajšan za veliko stvari, pripetljajev, dogodkov.
Spoznali smo tudi pomen pripovedovanja in branja. S tem, ko otrokom
pripovedujemo in beremo, jim naklonimo svoj čas, pa tudi svoje doživljanje in ljubezen
do literature. To pa je odločilno, da otroke navdušimo in jim približamo literaturo. Pri
tem, ko otroke spodbujamo k pripovedovanju, jim omogočamo bogatenje besednega
zaklada, ustvarjalnosti in pridobivanje izkušenj na literarnem področju.
V praktičnem delu smo analizirali pripovedovanje otrok. Ugotoviti smo želeli, kako
otroci, stari 5–6 let, pripovedujejo ob slikanici brez besedila Brundo se igra. Zastavili
smo si dve raziskovalni vprašanji, ki sta nas vodili pri spremljanju in opazovanju. Na
prvo vprašanje, kako otroci pripovedujejo zgodbo ob slikanici brez besedila, s
spodbudo ali brez nje, lahko odgovorimo, da sta dva otroka potrebovala našo
spodbudo pri pripovedovanju ob slikanici brez besedila. Spodbujali in usmerjali smo ju
z dodatnimi vprašanji. Trije otroci so pripovedovali samostojno brez spodbude. Na
drugo vprašanje, ali otrok pri pripovedovanju ob slikanici brez besedila sledi likovnemu
prikazovanju dogodkov oziroma ga nadgrajuje s svojimi izkušnjami iz vsakdanjega
življenja in s poslušanimi pravljicami, lahko odgovorimo, da je vseh pet otrok pri
pripovedovanju ob slikanici brez besedila sledilo likovnemu prikazovanju dogodkov.
Svojo pripoved pa so prav tako tudi vsi nadgrajevali s svojimi izkušnjami in s
poslušanimi pravljicami.
Vsak od otrok je pripovedoval samo enkrat. Na voljo smo jim dali toliko časa, kot
so ga potrebovali. Otroci so bili pri pripovedovanju vztrajni, saj slikanica vsebuje veliko
ilustracij, to je bil dokaz, da so bili notranje motivirani in da je slikanica Brundo se igra
kvalitetna in zanimiva za predšolskega otroka.
Bobovnik, Andreja (2015): Branje slikanice brez besedila v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
42
5 LITERATURA IN VIRI
Cotič, M. in Medved-Udovič, V. (2011). Učenje in poučevanje različnih vrst pismenosti.
V M. Cotič, V. Medved Udovič in S. Starc (ur.), Razvijanje različnih pismenosti (str.
11). Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče,
Univerzitetna založba Annales.
Dolinšek Bubnič, M. (1999). Beri mi in se pogovarjaj z mano: priročnik z nasveti za
kreativno uporabo otroških slikanic. Ljubljana: Epta.
Haramija, D. in Batič, J. (2013). Poetika slikanice. Murska Sobota: Franc-Franc.
Kobe, M. (1987). Pogledi na mladinsko književnost. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Kobe, M. (2004). Uvodna beseda o slikanici. Otrok in knjiga, 31(59), 42. Maribor:
Založba Obzorja.
Kropp, P. (2000). Vzgajanje bralca – Naj vaš otrok postane bralec za vse življenje.
Tržič: Učila, založba d.o.o.
Kurikulum za vrtce. (2008). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport.
Manček, M. (2011). Brundo se igra. Ljubljana: Mladinska knjiga Založba d. d.
Manček, M. (2013). Hribci Kremeniti. Ljubljana: Forum – Zbirka Minimundus.
Marjanovič Umek, L. (ur.) (2001). Otrok v vrtcu: priročnik h kurikulu za vrtce. Maribor:
Obzorja.
Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M. (2003). Pripovedovanje ob sliki. V M. Blatnik
Mohar (ur.), Beremo skupaj: priročnik za spodbujanje branja (str. 31–32).
Ljubljana: Mladinska knjiga.
Marjanovič Umek, L., Kranjc, S. in Fekonja, U. (2006). Otroški govor: razvoj in učenje.
Domžale: Založba Izolit.
Omerzel, K. (2006). Kompozicijski odnos tekstovnega in likovnega v slikanici. Otrok in
knjiga, 33(65), 31. Maribor: Založba Obzorja.
Prap, L. (2004). Avtorska slikanica. Otrok in knjiga, 31(59), 48. Maribor: Založba
Obzorja.
Premrov, I. (2006). Humor in satira z roko v roki. Lek d.d. Pridobljeno 1. 6. 2015, s
http://www.lek.si/si/o-nas/predstavitev/galerija-lek/razstave/mancek/.
Rot Gabrovec, V. (2003). Branje podob. V M. Blatnik Mohar (ur.), Beremo skupaj:
priročnik za spodbujanje branja (str. 99–102). Ljubljana: Mladinska knjiga.
Saksida, I. (1999). Bogastvo poetik in podob. Otrok in knjiga, 26(47), 15. Maribor:
Založba Obzorja.
Svet knjige. (2015). Brundo se igra. Pridobljeno 1. 6. 2015, s
http://www.svetknjige.si/izdelek/3040/BRUNDO-SE-IGRA.